Četrtek, 28. 5. 2020, 4.00
4 leta, 6 mesecev
Popravljanje načina, kako volimo poslance
Pahor neuspešno išče nov model za volitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,24
39
"To je Pahor sam zavozil, ker se je predolgo dogovarjal," je predsednik SNS Zmago Jelinčič pred današnjim srečanjem predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča (SMC) s predsednikom republike Borutom Pahorjem ocenil možnosti, da bi v sistemu volitev poslancev ukinili okraje. Jelinčič je spomnil, da je iz SNS decembra lani Lidija Ivanuša prestopila k SDS, s čimer poslancev, ki bi podpirali ukinitev okrajev, ni več 60. Ustavno sodišče je od poslancev zahtevalo, da morajo do novega leta popraviti velikosti okrajev, ker se med sabo preveč razlikujejo. Za to zadošča navadna večina. A so se poslanci odločili za bolj ambiciozen projekt, ki ga je podpiral tudi Pahor.
A so potem marca pogrnili že na prvi stopnici. Poskus ukinjanja okrajev, ki ga je s podpisi predlagalo 59 poslancev, je v državnem zboru propadel po prvem branju, ker je bilo za nadaljevanje procedure le 57 poslancev. A čisto brez možnosti skupina poslancev, ki jo je vodil Brane Golubovič (LMŠ), ni bila, čeprav so takrat napovedali, da spremembe ne bodo podprli iz SDS, ki ima 26 poslancev, in iz DeSUS, ki jih ima pet. Brez poslancev teh dveh strank jih ostane 59, torej eden premalo. A dodaten glas, ki jim je manjkal, so zagovorniki ukinjanja okrajev pri glasovanju dobili iz DeSUS.
Eden več, a hkrati trije manj
Sprememba pa je propadla, ker so pri glasovanju zmanjkali trije podpisniki spremembe. Za ukinitev okrajev je glasoval Branko Simonovič iz DeSUS. Zmanjkala pa sta glasova Predraga Bakoviča (SD) in Franca Kramarja (SAB), ki ju ni bilo na glasovanje, vzdržal pa se je Ferenc Horvath (narodnosti), ki je to tudi javno napovedal. Simonovičev glas zaradi Horvatha ni bil odločilen. Na posnetku je podpredsednik DZ Branko Simonovič:
Po včerajšnjem posvetu vodij poslanskih skupin je slišati, da bo predsednik republike Borut Pahor po srečanju s predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem prišel v državni zbor in poslance pozval, naj s popravki volilnega sistema poskusijo znova.
Če poslanci ne poskusijo znova ukinjati okrajev, bi morali do konca leta vsaj popraviti velikost volilnih okrajev. To je zahtevalo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da se po številu volilnih upravičencev med sabo preveč razlikujejo. Za spremembo zakona o okrajih zadošča navadna večina, a jo je tudi težko doseči, ker te spremembe vplivajo na izvolitve konkretnih poslancev, ki o tem odločajo. Če ocenijo, da v drugačnem okraju ne bodo izvoljeni, so praviloma proti.
Da poslance zaradi prevelikih razlik v velikosti okrajev volimo na način, ki ni v skladu z ustavo, je ustavno sodišče odločilo pred letom in pol po sporu, ki ga je sprožil državni svet. Sodniki niso bili povsem soglasni. Sodba in vsa ločena mnenja so dostopni tu. V največjem okraju, na Grosupljem, iz katerega je bil junija 2018 s 7020 glasovi izvoljen predsednik SDS Janez Janša, je 30.991 volilnih upravičencev. Iz majhnega Hrastnika, ki ima vsega 8.301 upravičencev, pa sta bila izvoljena kar dva poslanca. Za SD s 800 glasovi Soniboj Knežak in s 373 glasovi volivcev še poslanec DeSUS Ivan Hršak.
Razlike v velikosti so velikanske.
Leta 2014 21 okrajev ni dobilo poslanca, 19 okrajev je imelo dva, eden pa tri. Po številu upravičencev v okrajih, kjer ni bil izvoljen nihče, je bila brez poslanca četrtina populacije. Ustavno sodišče je državnemu svetu pritrdilo, da državni zbor z ureditvijo, ko se okraji tako zelo razlikujejo, ne uresničuje načela, da se "poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev" in da je "volilna pravica splošna in enaka".
Ni pa določitve okrajev sodišče razveljavilo, saj bi s tem lahko povzročilo protiustavno praznino, če poslancem ne bi uspelo popraviti ureditve do konca letošnjega leta in volitev potem sploh ne bi bilo mogoče izvesti. Sodniki so bili previdni, ker je znano, da imajo poslanci pri določanju, kako se jih bo volilo, velike težave.
39