Sobota, 29. 10. 2016, 19.00
7 let, 2 meseca
Tujci v Sloveniji
Joao iz Portugalske: Slovenija me je tako očarala, da sem hotel ostati med temi ljudmi
Joao Pita Costa je eden redkih tujcev, ki so na doktorski študij prišli v Slovenijo. Preprosto zato, ker je iskal "izgovore", da bi bolje spoznal Slovence. A že takrat je vedel, da bo vozovnica v Slovenijo enosmerna.
Joao je v Slovenijo prvič prišel s prijatelji. To je bilo pred več deset leti, potovali so z vlakom. "Ker ni bilo povezave z Ryanairom, smo šli z Interrailom," se pošali. Slovenije niso poznali. Zanjo so se odločili, ker je nekdo od njih imel tu prijatelja. Ko so prišli v Slovenijo, so bili navdušeni in se spraševali, kako to, da prej o tej državi niso nič vedeli.
"V Sloveniji sem doma" #video
Joao si je dejal, da ni dovolj le eno potovanje, saj je želel Slovenijo spoznati tako, da bi v njej živel. Želel je na študentsko izmenjavo Erasmus. Takrat Joaova univerza tega še ni omogočala, zato je sam organiziral vse potrebno, da je lahko prek tega programa prišel v Ljubljano.
Študiral je matematiko, a ker na fakulteti za matematiko takrat niso imeli programov v angleščini, je večinoma študiral na fakulteti za računalništvo. "Bila sva samo dva Erasmusova študenta in profesorji večinoma niso vedeli, kaj početi z nama," pove v smehu.
Kot Erasmusov študent v Ljubljani je spoznal veliko ljudi z vsega sveta, a malo Slovencev. Doživel je le Slovenijo od februarja do julija, pravi. "Ko je bilo najlepše, sem končal izmenjavo." Vrnil se je na Portugalsko, da je dokončal magisterij, a Slovenije še ni imel dovolj. Želel jo je doživeti še v drugem delu leta in bolje spoznati Slovence.
Kdo je slovenski Ronaldo? #videoDve leti pozneje se je vpisal na doktorski študij na fakulteti za matematiko v Ljubljani in dobil štipendijo portugalske znanstvene fundacije (podobno kot SAZU v Sloveniji), ki podpira le najboljše študente.
"To je bila enosmerna vozovnica. Če prihajam za tri ali štiri leta, moram priti z mislijo, da bom tu ostal," si je rekel že takrat. "Vsi so me čudno gledali, zakaj sem prišel v Slovenijo. Težko je bilo. Doktorski študij ni bil nič posebnega, vsa papirologija pa …"
"Tujci se zelo težko integrirajo v slovenski univerzitetni sistem. Nismo del 'kluba'," ugotavlja Joao. Z Institutom Jožef Stefan se je prvič srečal, ko so ga povabili, da je predstavil svoje magistrsko delo. Pozneje se je tam zaposlil v laboratoriju za umetno inteligenco.
Želel si je delovati na fakulteti, ker je velik del njegove diplomske naloge pedagoški. Ko je še študiral, je že poučeval na fakulteti v Lizboni. "Torej sem imel vse pogoje, a tujci se zelo težko integrirajo v slovenski univerzitetni sistem. Ne gre za jezik, ampak ... Saj veste, nemogoče je. Nismo del njihovega 'kluba'."
Preden je dokončal doktorat, je delal kot asistent za statistiko na fakulteti za računalništvo – v slovenščini. "Težko je bilo, ker sem se moral veliko pripravljati, ampak bilo je koristno."
Iz javnih služb v start-up
Pred kratkim se je odločil oditi iz javnega sektorja. Od junija je vodja marketinga v start-upu Genialis, ki razvija programsko opremo za obdelavo in interpretacijo genetskih podatkov. "Zelo je zanimivo in pravi izziv. Slovenijo želimo postaviti med najnaprednejše na svetovnem zemljevidu."
Med doktorskim študijem je stanoval pri prijatelju Portugalcu, ki je delal na veleposlaništvu v Ljubljani. Njegovo sostanovalko je večkrat obiskala njena najboljša prijateljica Dijana, ki je osvojila Joaovo srce. Sostanovalka je bila nato Dijanina poročna priča, Portugalec pa Joaov. Dijana danes dobro govori portugalsko. Skupaj sta bila že šestkrat na Portugalskem – vsako leto, odkar sta se spoznala.
"Najbolj pogrešam morje, ocean" #video
Joao z ženo in sinom živi v Ljubljani, všeč pa mu je vsa Slovenija. Sploh zato, ker mu časa ni treba zapravljati za dolgotrajna potovanja z enega konca mesta na drugega, kot se je dogajalo v Lizboni. Ta čas zdaj raje porabi za svoje hobije.
Didžej in fotograf
Ob študiju je deloval na zelo različnih področjih. Bil je didžej, vodil je galerijo. Ukvarjal se je tudi s črno-belo fotografijo, zanima ga konceptualna umetnost.
V času didžejanja je kot del dua Analogue Klash veliko prepotoval. S prijateljem iz Venezuele sta želela povezati venezuelski in afriško-portugalski temperament ter oba prelila v elektronsko glasbo. "Hitro sva postala precej slavna. Igrala sva v Zagrebu, na Reki, Dunaju, v Berlinu. A moral sem dokončati doktorat. To ni bilo združljivo."
Počitnice z ženo Dijano in sinom Samuelom v Caparici na Portugalskem.
V Sloveniji živi okoli 50 Portugalcev
Že med doktorskim študijem je spoznal več Portugalcev, ki živijo v Sloveniji. Veleposlaništvo je organiziralo uradne dogodke, pri njiju doma pa je bilo veliko neuradnih dogodkov – portugalske večerje, glasba, večeri poezije. Ko se je kdo vrnil ali ko je prišla poštna pošiljka iz Portugalske, so se zbrali in skupaj pojedli domače dobrote.
V Sloveniji deluje tudi društvo slovensko-portugalskega prijateljstva. Organizirajo literarne večere, dvakrat na mesec je šola za portugalske otroke. "To je zelo pomembno, saj lahko otroci govorijo portugalščino tudi z drugimi, ne le v svoji družini," pravi Joao.
V ribiški vasici Sesimbra na Portugalskem.
Sin Samuel razume in govori tudi portugalsko. "To ni kot slovenščina in hrvaščina ali portugalščina in italijanščina. Jezika sta zelo različna. Zelo dobro je, da govori oba jezika."
Revija Sardinha
Dijana in Joao sta začela izdajati revijo Sardinha. Ko so zaprli veleposlaništvi v Ljubljani in Lizboni, sta želela nadaljevati povezovanje obeh držav. V Sardinhi tako objavljata zanimive informacije iz obeh držav. "Veliko je skupnih točk. Veliko Portugalcev sodeluje na kulturnih, kulinaričnih in drugih dogodkih v Sloveniji in obratno. In ne gre le za enkratne dogodke, ampak je sodelovanje trajno."
Zakaj tako ime? Sardina je kot riba v Lizboni zelo poznana. Ob prazniku sv. Antona Padovanskega, ki je portugalski svetnik, je v Lizboni velik karneval. Menda imajo v tistem času sardine najboljši okus. Sardina je nekakšen simbol Lizbone. "Sardine pa najdeš tudi v Jadranskem morju. To je nekaj, kar imamo skupnega."
Joao je nastopil v zelo znani portugalski pogovorni oddaji kot Portugalec, ki živi v Sloveniji. Predstavil je našo državo in revijo Sardinha, ki jo izdaja.
V reviji ne prinašajo običajnih novic, ampak raziskujejo povezave med državama in predstavljajo ljudi, ki te povezave ustvarjajo. Revija je v obeh jezikih, prosto dostopna na spletu, pripravljena za tisk. "Doseči želimo čim več ljudi." Revijo v več jezikovnih šolah v Sloveniji že uporabljajo kot učni pripomoček pri pouku.
Festival luzofonije
Letos sta organizirala tudi festival luzofonije. Luzofonija je skupnost vseh portugalsko govorečih, ki jih je na svetu okoli 230 milijonov. Države, v katerih je uradni jezik portugalščina, so Angola, Brazilija, Zelenortski otoki, Gvineja Bissau, Mozambik, Portugalska, Sao Tome in Principe ter Vzhodni Timor. Ne gre za festival portugalske kulture, ampak portugalščine, poudarja Joao. Poteka ob istem času v vseh teh državah. Letošnji je vključeval likovno razstavo, literarni in glasbeni večer ter druge kulturne dogodke.
Vsako drugo in četrto sredo v mesecu Joao vodi brezplačen začetniški tečaj portugalščine v Ziferblatu v Ljubljani, kjer bo kmalu ponudil tudi portugalske filme, literarne večere in koncerte.
"Spremeniti moraš mišljenje in svoje navade"
"Tiso, kar sem resnično moral spremeniti, ko sem se preselil v Slovenijo, je bila točnost. Na Portugalskem je vse preveč sproščeno." To ponazori s primerom prijatelja Avstrijca, ki je bil na Portugalskem, ko je bilo treba premakniti uro naprej, a je na to pozabil. Čeprav je na sestanke v naslednjih dneh prihajal pozno, ga nihče ni opozoril, saj je to pri njih nekaj običajnega. Šele po enem tednu je ugotovil, da bi moral premakniti uro.
Ko prideš v drugo državo, moraš spremeniti svoje navade, potem je vse v redu, pravi Joao.
Imate tudi vi ženo, soseda, sodelavko, znanca, ki prihaja iz tujine? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na urska.makovec@tsmedia.si.
1