Četrtek, 18. 7. 2019, 10.38
9 mesecev, 2 tedna
Kaj narediti, ko se srečamo z velikimi vladarji našega morja?
Dokler bo slovensko morje stalno prebivališče za tako veliko populacijo delfinov, kot jih trenutno živi pri nas, smo lahko mirni in ponosni, da je naše morje še dovolj zdravo, da je sposobno ponujati dom tem velikim plenilcem. Hkrati pa je to klic, da za naše morsko okolje skrbimo po najboljših močeh.
Morigenos v starem keltskem jeziku pomeni "rojen v morju".
Predsednik društva Tilen Genov
Medtem ko se z dvema članoma društva Morigenos na zvoniku piranske cerkve, kjer imajo stalno opazovalno točko, zgodaj dopoldne pogovarjamo o delfinih, se druga dva člana s čolnom odpravljata na opazovanje teh ljubkih morskih sesalcev. Skoraj vsak dan opazijo katero od skupinic delfinov, ki si z nami delijo morje, a jih nevešči opazovalci redko opazimo. Člani društva Morigenos pa jih poznajo po imenu in vedenju.
Jure Železnik, član društva Morigenos "Vsak je drugačen in jih dobro ločimo med seboj. Prepoznamo jih po oznakah na hrbtnih plavutih. To so razne brazgotine in pigmentacije, ki jih dobijo skozi medsebojne interakcije," nam je povedal Jure Železnik, prostovoljec društva Morigenos. Ker se oznake z leti spreminjajo, je pomembno, da delfine redno fotografirajo na terenu, da sproti sledijo spremembam. Če nekega delfina ne fotografirajo, ga čez nekaj let lahko zamenjajo za drug osebek. Vse fotografije in informacije delfinov, ki jih skozi leta opažajo v celotnem Tržaškem zalivu, so zbrane v katalogu delfinov.
Družabna igra Spomin - Delfini v slovenskem morju
Delfini so navdihnili prostovoljce društva Morigenos, ki so delfinje obraze in plavuti uporabili za družabno igrico Spomin - DELFINI V SLOVENSKEM MORJU, ki jo lahko potrošniki kupijo v trgovinah Tuš in na ta način prispevajo k varstvu delfinov v slovenskem morju.
Podjetje Tuš se bo v namen povečanja podpore slovenskim delfinom in slovenskemu morju odpovedalo zaslužku pri prodaji igrice in sredstva od prodaje doniralo društvu Morigenos.
Na karticah so resnične fotografije slovenskih delfinov. Raziskovalci društva Morigenos so prvi na svetu odkrili, da je delfine mogoče razlikovati tudi po obrazu, kar so uporabili kot eno izmed tem spominskih sličic.
Edini stalno prisotni kiti pri nas
Foto: Društvo Morigenos
V slovenskem morju in nasploh v severnem Jadranu živi ena vrsta delfinov, imenovana velika pliskavka, ki je tudi edina stalno prisotna vrsta kitov pri nas.
"Približno 150 delfinov, kolikor jih stalno živi pri nas, se giblje na območju celotnega Tržaškega zaliva in v okoliških vodah, torej ob obali Furlanije - Julijske krajine v Italiji in v delu hrvaške Istre. Ne poznamo celotnega obsega njihovega domovanja, vemo pa, da nimajo dolgih sezonskih selitev, saj ostajajo tukaj vse leto. Ker iste osebke videvamo redno, sklepamo, da ne potujejo zelo daleč, glede na to, kako pogosto jih videvamo," je povedal Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, ki se že 17 let ukvarja z opazovanjem delfinov pri nas.
Njihov prijazen obraz nas ne sme zavesti
Delfini veljajo za zelo inteligentne živali. V marsičem je njihova inteligenca lahko primerljiva s človeško. Imajo domišljijo in se učijo iz svojih izkušenj.
Tako kot ljudje imajo tudi delfini edinstvene osebnosti in niti dva nista enaka. Tudi na terenu opažajo, da so nekateri delfini bolj razigrani, drugi bolj resnobni, nekateri radi izvajajo skoke in akrobacije, drugi pa niti ne. Nekateri pogosto pridejo plavat pod njihove čolne, medtem ko nekateri nikoli.
Slovenske vode so del stalnega bivališča naših delfinov, ki te vode uporabljajo za vse življenjske aktivnosti – prehranjevanje, počitek, razmnoževanje, vzgojo mladičev, socializacijo oziroma družbene aktivnosti. Tukaj delfini počnejo vse, kar morajo početi v svojem življenju.
Delfini nam s svojim stalnim nasmeškom in prijaznim pogledom vedno sežejo v srce. Vendar je njihov prijazen videz zavajajoč. Ljudje pozabljamo, da gre za divje živali. Sicer nam v osnovi niso nevarni, lahko pa predstavljajo potencialno nevarnost. Člani društva Morigenos zato močno odsvetujejo plavanje z delfini, saj gre za velike in težke živali, ki so v svojem okolju navajene skakati druga po drugi, se vleči pod vodo, se gristi in udarjati. Za ljudi v vodi to lahko vodi v smrtno nevarno situacijo.
Ker so delfini sesalci, obstaja tudi možnost prenosa različnih bolezni med delfinom in človekom.
Ko postaneš boter delfinu
Delfina iz slovenskega morja lahko tudi posvojimo in tako prispevamo k njihovemu varstvu. Posvojitev delfina je seveda simbolična, saj žival ostane prosta in še naprej živi v svojem naravnem okolju. To je akcija, s katero želi društvo Morigenos približati naše delfine slovenski javnosti ter tako spodbujati varstvo delfinov in celotnega morja.
"Posvojitve nam omogočajo nadaljevanje raziskovalnih in varstvenih aktivnosti. S tem tudi pokrijemo stroške prevoza in hrane za ekipo prostovoljcev na terenu ali kupimo kakšen pripomoček za svoje delo," je povedal Tilen Genov.
Posvojitelj dobi potrdilo, da je posvojil izbranega delfina in podprl raziskovalne aktivnosti društva, biografijo delfina z vsemi fotografijami, uradno majico in tekoče informacije o tem, kaj se dogaja z njegovim posvojencem – kje in kdaj so ga opazili, s kom se je družil in ali so samice skotile kakšne mladičke.
Posvojitev "velja" eno leto, na voljo pa je deset delfinov, ki so jih izbrali zato, ker jih redno videvajo in so med seboj precej različni.
Delfini, ki jih lahko posvojite.
Največje nevarnosti, ki ogrožajo delfine
Delfini se na tem območju srečujejo z več različnimi pritiski, katerih vir je človek. Težava je v tem, da vse grožnje delujejo kumulativno. Vsaka posamezna ne predstavlja neposredne nevarnosti za delfine, skupaj pa lahko vodijo v resne težave. Pri nas med glavne grožnje spadajo zapletanje v ribiške mreže, kemično in mehansko onesnaženje morja s plastiko, vpliv pomorskega prometa, predvsem poletnega turističnega prometa, ki je povezan s hrupom v okolju. Veliko hrupa povzročajo tudi druge aktivnosti, kot so pozidava obale in pristaniške dejavnosti. Vse te grožnje v skupnem delovanju lahko vodijo v upad populacije.
Kljub vsem grožnjam smo lahko veseli in ponosni, da delfini še kar ostajajo pri nas. To pomeni, da je morsko okolje še vedno sposobno vzdrževati stalno populacijo velikega plenilca, kar je dober znak za celotni pomorski ekosistem in odraža razmeroma dobro stanje. Skozi učinkovito varstvo in pametne odločitve lahko ohranimo živali in zdravo morje kot celoto.
Delfine hraniti ali ne?
Ko naletimo na delfina, se moramo najprej zavedati, da smo mi gostje v njihovih spalnicah, dnevnih sobah in jedilnicah.
Vesti se moramo odgovorno, kar pomeni, da jih ne zasledujemo in se jim ne približujemo na silo, prav tako jih ne podimo. Ko jih opazimo, upočasnimo plovilo ali ugasnemo motor, predvsem pa uživamo v trenutku. Ko se delfini odločijo za odhod, jim tega ne poskusimo preprečiti. Ne smemo jih hraniti in ne poskušamo plavati z njimi. Opazujemo jih z razdalje. Če bodo sami želeli, se nam bodo tako ali tako približali. Ne smemo se jim približevati, ampak jim moramo pustiti, da se svobodno gibljejo okrog nas.
Pravilno vedenje ob srečanju z delfinom:
- Upočasnimo plovilo.
- Ustavimo in ugasnemo motor.
- Delfinov ne zasledujemo.
- Delfinov ne hranimo.
- Uživamo v trenutku druženja z delfini.
O srečanju obvestimo društvo
Na društvu Morigenos bodo zelo veseli, če jih ljudje obvestijo, da so opazili delfine. Člani društva lahko na lokaciji preverijo živali in jih identificirajo. S tem jim tudi javnost pomaga zbirati dodatne podatke.
- Telefonska številka: 031/771-077
- E-naslov: morigenos@morigenos.org
#vednopodpiraj dober namen
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce je neodvisna in neprofitna strokovna nevladna organizacija, ki združuje znanstveno raziskovanje, monitoring, izobraževanje, ozaveščanje javnosti, razvoj kadra in upravljanje naravnih virov za učinkovito varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti. Društvo je bilo vključeno v predizbor projektov, ki jih je družba Coca-Cola podprla v okviru projekta #vednopodpiraj dober namen.
Tako so maja prejeli prvi del donacije, s katero želi Coca-Cola podpreti njihovo raziskovalno delo.
Potrošniki lahko z nakupom izdelkov družbe Coca-Cola dodatno podprejo naslednje družbenoodgovorne projekte:
- štipendije OKS za mlade perspektivne športnike,
- dijaški sklad projekta Botrstvo,
- društvo Morigenos za ohranjanje morskih ekosistemov.
Akcija #vednopodpiraj dober namen se bo nadaljevala vse leto.