Kaj so kriminalisti iskali na SDS in zakaj so bili le dva dni za tem pri Jankoviću

Prah po hišnih preiskavah Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na sedežu stranke SDS - preiskovali so poslanca Andreja Širclja - in kasneje tudi pri ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću se tudi po dveh tednih ni polegel.

Poleg same teže očitanih kaznivih dejanj pa so tokrat v središču pozornosti javnosti tudi kritike postopanja policistov ob preiskavah na sedežu stranke SDS in časovnega sovpadanja preiskav pri poslancu SDS ter nato pri Jankoviću, ki velja za političnega nasprotnika šefa SDS Janeza Janše.

Šef NPU Darko Majhenič vse očitke zoper delo policije ostro zavrača. Smo strokovni in avtonomni, pravi.

Kaj ste 17. decembra iskali pri poslancu SDS Andreju Širclju? V okviru hišne preiskave so kriminalisti iskali tako listine kot tudi elektronske nosilce z elektronskimi podatki, ki se nanašajo na točno določeno osebo, torej uporabnika, točno določen čas in na točno določen sum kaznivega dejanja.

Iz odredbe za hišno preiskavo izhaja, da je preiskovalna sodnica dovolila zaseg celotnega strežnika stranke s sedežem na Trstenjakovi. Ne. Odredbo je treba natančno prebrati. Iz odredbe izhaja, da se na sedežu stranke zasežejo elektronski nosilci, na katerih so podatki, ki sem jih opredelil v prejšnjem odgovoru.

In to je strežnik. To je strežnik. Policija ni hotela ali imela namena zaseči strežnika, ampak zgolj profil, torej elektronski račun točno določenega posameznika s podatki, ki so na strežniku. Na podlagi teh podatkov je mogoče osumljenca odkriti in prijeti ter odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek.

V skladu z odredbo je bil že na kraju opravljen postopek zavarovanja in preiskave elektronskih naprav. Zasežena je bila elektronska korespondenca osebe, o kateri sprašujete, in nikakor ne stranke.

Če prav razumem, ste na kraju preiskave prefiltrirali podatke? Podatki so bili tudi prefiltrirani. V okviru hišne preiskave smo v skladu z odredbo opravili zaseg, zavarovanje in preiskavo elektronskih naprav oziroma podatkov, torej smo profil konkretnega uporabnika prekopirali s strežnika, podatke zavarovali, pregledali in zasegli. O tem se je vodil ustrezni zapisnik. Nikakor nismo zahtevali zasega strežnika. Gre za napačno in neresnično interpretacijo zahteve policije.

A iz odredbe vendarle izhaja, da bi lahko zasegli celoten strežnik. Dovoljuje vam zaseg, zavarovanje, pregled vse komunikacije na strežnikih SDS.

Seveda. V skladu z zakonom o kazenskem postopku je, na splošno govorim, mogoče zaseči tudi strežnik. A policija tega praviloma ne počne. V tem primeru za to ni bilo potrebe. Iskali smo le podatke konkretne osumljene osebe, ki so pomembne za kazenski postopek.

Sodnica vam torej odredi, da zasežete karkoli, nakar se vi sami omejite, kaj boste vzeli. Ne karkoli. Spregledali ste del, v katerem odredba navaja, na koga se vse to nanaša, navedeno je tudi konkretno obdobje. Odredbo morate brati v celoti. V odredbi je natančno navedeno, kaj policija išče in kaj se zaseže. In mi to odredbo izvršujemo.

Dekan fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj, ki je sicer blizu SDS, je v Financah odredbo preiskovalne sodnice Deše Cener označil za protiustavno. Sam meni, da odreja poseg v vse elektronske podatke politične stranke in da gre za nesorazmeren ukrep. Policija pri vsaki preiskavi da pobudo pristojnemu državnemu tožilcu, ki usmerja predkazenski postopek. Tožilec poda obrazložen predlog pristojnemu preiskovalnemu sodniku in ta pretehta obstoj zakonskih pogojev za izdajo odredbe, prepričan sem, da tudi načelo sorazmernosti.

Če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda odredbo. Dejstvo je, da je policija to dolžna spoštovati in jo, nenazadnje, seveda tudi izpolniti.

Predsednik SDS Janez Janša je policistom očital politični motiv. Na dan preiskav se je namreč začenjalo predčasno glasovanje o referendumu o družinskem zakoniku, kjer je SDS zavzela trdno protivladno stališče. Kako to komentirate? NPU je popolnoma samostojen in avtonomen organ, neodvisen od politike. Kriminalistična policija je v zadnjem obdobju pa tudi sicer vajena burnih očitkov in diskreditacij o nestrokovnem in pristranskem delu. Posebej takrat, ko so v policijski preiskavi politiki in drugi nosilci javnih funkcij.

Seveda je treba vsak očitek o pristranskosti in vplivih politike zavrniti. Naše vodilo so avtoriteta, strokovno in zakonito delo.

Pravite, da se diskreditacije, kot jih imenujete, v zadnjem obdobju krepijo? Mislim, da je letos to tretji primer.

Je s tega vidika Zoran Janković za vas bolj "hvaležen" preiskovanec? Ob hišnih preiskavah na ljubljanski občini ni bilo slišati očitkov zoper delo kriminalistov. Ne, za kriminalista je popolnoma vseeno, kdo je preiskovanec. Pred zakonom so vsi enaki.

Na ljubljanski občini, ki jo vodi Janković, ste bili le dva dni za preiskavami pri Andreju Širclju iz SDS. Navzven je videti, kot da se želite nekako politično uravnotežiti, saj gre za politične nasprotnike. Nikakor ne gre za politično uravnoteženje vloge policije ali posameznih preiskav. Niti ne gre za to, da bi kateri od preiskav zaradi politike dajali večji poudarek. Kriminalistična policija je dolžna takoj, ko dobi odredbe sodišča, te tudi izvršiti.

Ampak vendarle imate nekaj časa za izvedbo preiskav. Kako jih tempirate? Običajno sodišče izda odredbo z rokom izvršitve osem dni. Izjemoma pa policija iz operativno-taktičnih razlogov zaprosi za daljše obdobje. Včasih je na primer preiskavo treba opraviti na več deset naslovih, udeleženih je tudi prek sto kriminalistov, kar pa je kadrovski in logistični zalogaj.

Čas od izdaje do izvršitve odredbe je odvisen od več dejavnikov.

Kako potem, da preiskavi tako sovpadata? K izvršitvi smo pristopili takoj oziroma v nekaj dneh po tem, ko je sodišče izdalo odredbi. Ti sta bili izdani v nekaj dneh razlike.

Kako se odločate za preiskave? Vendarle gre za grob poseg v pravico do zasebnosti - vstopate v dom preiskovanega, poslovne prostore, v zadnjem času nenazadnje tudi v parlament? Policija je dolžna ukreniti vse potrebno, da zagotovi vse potrebne dokaze. Eden od mogočih ukrepov je tudi hišna preiskava, za katero pa morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da obstaja utemeljen sum za kaznivo dejanje, drugi pa velika verjetnost, da utegne policija v preiskavi najti dokaze za kazenski postopek.

Policija se zaveda, da gre za poseg v človekove pravice, invaziven ukrep. Prav zato pa ga varuje odredba, ki jo izda preiskovalni sodnik.

So tako hišne preiskave skrajni ukrep? Različno. V primeru organizirane kriminalitete je to običajno zadnje policijsko opravilo, v okviru katerega policija prime storilca, zaseže iskane predmete, privede storilca pred sodišče in predlaga pripor.

Pri gospodarskih kaznivih dejanjih pa je to praviloma vmesna faza, ki jo opravimo, če obstaja verjetnost, da bo storilec dokaze skril, uničil, odtujil. Praviloma zasežemo dokumentacijo, ki jo je nato treba pregledati, včasih so potrebne nove operativne aktivnosti, policijske preiskave se lahko razširijo na nove osumljence in nova kazniva dejanja. Ko zberemo dovolj gradiva, spišemo kazensko ovadbo, če za to ni podlage, pa pristojnemu tožilcu pošljemo poročilo.