Kako najstniku pomagati pri izbiri študija

Petega marca se bo iztekel prvi prijavni rok za vpis v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov v študijskem letu 2014/2015. Bodoči študentje so pretekli teden na informativnih dnevnih lahko dobili številne informacije o študiju, ki jih zanima, zdaj pa je vse bližje čas za pomembno odločitev.

Obdobje, v katerem se srednješolci odločajo o tem, na katero fakulteto se bodo vpisali in kateri poklic bi v prihodnje radi opravljali, je hkrati tudi obdobje, ko se mnogi še iščejo in niti ne vedo, kaj je tisto, kar jih zares veseli. Odločanje, kam in zakaj, je zato lahko še toliko težje in pozneje se lahko izkaže, da je bila odločitev napačna.

Vloga staršev Zato je, kot pravi psiholog Cvetko Heliodor iz Svetovalnega centra Maribor, zelo pomembno, da mlademu človeku pomagamo gledati v prihodnost, da preverimo, ali se odloča glede na svoje občutke in izkušnje s samim seboj in glede na dolgoročne posledice in možnosti svojih odločitev. Lahko se tudi zgodi, da se na določeno šolo vpisuje na primer zato, ker gre tja tudi njegov najboljši prijatelj, ali zato, ker nekdo trdi, da je ta in ta fakulteta manj zahtevna ter da si lahko uspešen brez posebnega truda.

Starši imajo zelo pomembno vlogo pri izbiri študija oziroma poklica. Vendar pa ne v tem smislu, da bi se odločili namesto otroka, ampak bi morali otroka že od malega navajati na različne aktivnosti, ga vključevati v različna dela in ga pripravljati na samostojno življenje, navaja Heliodor.

"Tu gre za osnovno življenjsko filozofijo, da je treba delati, da delo ni zlo in da je človek najbolj srečen, ko mu nekaj uspe, še posebej, če se je treba za ta uspeh potruditi," je dejal.

Od staršev so po mnenju psihologa odvisne tudi izkušnje, ki jih mora otrok v času odraščanja pridobiti z izvajanjem različnih dejavnosti. "Težava velikega števila mladostnikov je namreč ta, da ne vedo, v čem so dobri, kaj jim leži in da je smiselno premagovanje naporov, ko si na koncu nagrajen z uspehom, pa čeprav si utrujen, s kakšnim žuljem na roki," je še poudaril Heliodor.

Pomembna sta načrta B in C Ustvariti si načrt in se ga trmasto držati v teh kriznih časih, se nekako ne zdi več pametna rešitev. Starši bi zato morali otroka že od malega spodbujati, da razmišlja širše in da ima za vsak primer pripravljen vsaj še načrta B in C, svetuje psiholog.

Vprašati se moramo, kaj nas bi še osrečevalo, če nam pač ne bi uspelo to, kar si najbolj želimo. Ključno je zavedanje, da je vsak človek sposoben početi marsikaj, če le ima veselje do dela, je prepričan Heliodor.

Kaj storiti pred vpisom Pred vpisom je zelo priporočljivo, da se bodoči študent pozanima: - o podrobnostih glede študija in - o podrobnostih glede poklica.

Razčistiti mora tudi vse dileme, ki jih morda ima. Ne sme pozabiti tudi na spremljevalne zadeve – logistične, stroškovne – in vse, kar bi lahko pozneje pomenilo velike ali nepremostljive zaplete.

Pomembno je še, da se pred vpisom pozanimamo tudi o zaposlitvenih možnostih po koncu študija, čeprav se naj ne bi odločali samo na podlagi tega. Zaposlitvene možnosti morajo biti, kot pravi Heliodor, sestavni del razmišljanja o tem, kaj me osrečuje, kaj bi počel in s kakšnimi težavami sem se pripravljen spopasti.

Psiholog ob tem še svetuje, da nekoga, ki izbira fakulteto in poklic, v katerem se kažejo slabe zaposlitvene možnosti, pa se tega položaja zaveda, kljub temu pri odločitvi podpremo. Družbene in zaposlitvene razmere so spremenljive, človek je sposoben premagati vse ovire, če le ima jasno idejo, kaj si želi in kaj ga osrečuje.