Petek, 7. 2. 2025, 8.01
2 uri, 36 minut
Kako se bomo upokojevali v prihodnje? To so podrobnosti reforme.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
Po predlogu ministrstva za delo bi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pridobil pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na omenjeno starost pa leta 2028 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko doseže 65 let in tri mesece, leta 2034 pa pri 66 letih in devetih mesecih.
Pokojninska reforma, ki je na pogajalski mizi, se ne bo zgodila čez noč. Večina predlaganih ukrepov ima sedemletno prehodno obdobje, poroča Radio Slovenija, ki je pridobil dokument z izhodišči, pogajanja socialnih partnerjev pa naj bi se končala do sredine marca.
Spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o katerih skušajo doseči dogovor, vključujejo člene, ki se nanašajo na starostne meje, odmerni odstotek, referenčno obdobje in redno usklajevanje pokojnin. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop.
Po predlogu ministrstva za delo bi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pridobil pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na omenjeno starost pa leta 2028 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko doseže 65 let in tri mesece, leta 2034 pa pri 66 letih in devetih mesecih.
Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa bi bila pravila za pridobitev pravice do starostne pokojnine drugačna. Tako mora zavarovanec leta 2028 dopolniti 60 let in tri mesece, leta 2034 pa 61 let ter devet mesecev. Starostno mejo bo mogoče med drugim znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka ter vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.
Odmera pokojnine in upoštevanje let
Glede pokojninske osnove trenutno velja, da se upošteva katerihkoli zaporednih 24 let, medtem ko ministrstvo predlaga, da se pri dopolnjenih 40 letih in več iz zavarovanja izloči pet let, ki so najmanj ugodne za zavarovanca.
Odmerni odstotek bi se zvišal vsako leto – z zdajšnjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe bi se postopoma zvišal in bi za zavarovance ob koncu prehodnega obdobja znašal 70 odstotkov. Za 15 let zavarovalne dobe se odmerni odstotek odmeri v višini 30 odstotkov.
Kot pojasnilo, pokojninska osnova je znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe. Tako enakomerno narašča hkrati z leti zavarovalne dobe.
Odprta vprašanja glede vdovskih pokojnin, letnega dodatka in uskladitve
V prvem sklopu so pred pogajalci še odprta vprašanja, ki urejajo vdovske pokojnine, letni dodatek ter usklajevanje pokojnin.
Glede usklajevanja ministrstvo predlaga, da bi se pokojnine uskladile za 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje med januarjem in decembrom preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, ter za 80 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju.
Pred pogajalci še dva vsebinska sklopa
Vsi predlogi ministrstva so še odprti za pogovore s socialnimi partnerji, so pa podobni vladnemu predlogu, ki je bil predstavljen jeseni.
Socialni partnerji imajo poleg prvega sklopa pred seboj še najmanj dva paketa. Dogovoriti se morajo glede prispevnih stopenj ter drugega stebra, torej vsebin, ki so običajno ključne za delodajalce. Prispevna stopnja pomeni odstotek, ki ga za pokojninsko in socialno zavarovanje od plače namenita tako zavarovanec kot njegov delodajalec.
Trenutno zavarovanec prispeva od plače po 15,5-odstotni, delodajalec pa po 8,85-odstotni stopnji.
V tretjem sklopu bi morali socialni partnerji obravnavati še invalidsko zavarovanje.
