Kdaj se bodo naši otroci v šoli učili o izbrisanih?

Danes mineva 26 let od izbrisa 25.671 državljanov nekdanjih republik SFRJ, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ker v šestmesečnem roku niso zaprosili za slovensko državljanstvo, jih je ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom takratnega ministra Igorja Bavčarja leta 1992 izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev in prestavilo na seznam tujcev oziroma v tako imenovano pasivno evidenco. S tem so izgubili socialne pravice, nekateri pa so bili zaradi tega prisiljeni zapustiti državo.

Za ureditev njihovega položaja so potekale številne aktivnosti, pri čemer so bile odločilne odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2012 v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločilo, da slovenskim oblastem ni uspelo v celoti urediti vprašanja izbrisanih, je vladi naložilo, naj pripravi sistem odškodnin. Slovenija je tako leta 2014 začela izvajati zakon o odškodninah za izbrisane, za katere naj bi po lastnih ocenah namenila okoli 75 milijonov evrov.

Zahtevek za odškodnino je do konca letošnjega januarja vložilo 8.164 izbrisanih. Foto: Tina Deu Na upravnih enotah so zato začeli sprejemati vloge za določitev odškodnine v upravnem postopku, na sodiščih pa tožbe tistih, ki se ne strinjajo z odškodnino, ki bi jo dobili v upravnem postopku. Na ministrstvu za notranje zadeve so izrazili pričakovanje, da bo denarno odškodnino v upravnem postopku zahtevalo okoli 12 tisoč ljudi.

Do danes si je status uredila polovica izbrisanih

A po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je zahtevek za odškodnino do konca letošnjega januarja vložilo 8.164 izbrisanih. Od 8.015 zahtev jih je bilo 5.785 ugodenih, 1.967 zahtev je bilo zavrnjenih, 175 zahtev pa zavrženih. V 88 primerih je bil postopek za določitev denarne odškodnine s sklepom ustavljen, pojasnjujejo na MNZ. Do konca januarja o 149 zahtevah še niso odločili.

Skupni znesek določenih denarnih odškodnin v upravnem postopku je do konca januarja letos narasel na nekaj več kot 26,4 milijona evrov. Najnižja pravnomočno odobrena odškodnina do zdaj znaša 50 evrov, najvišja pa 13.050 evrov. To je tudi največ, kar lahko izbrisani dobi v upravnem postopku.

Izplačanih 19,9 milijona evrov

Ministrstvo za javno upravo, ki je odgovorno za izplačilo odškodnin, je do 22. februarja letos izplačalo 19,9 milijona evrov.

Z ministrstev še sporočajo, da je do 22. februarja 8.513 izbrisanih pridobilo slovensko državljanstvo, 3.802 izbrisana pa sta si uredila svoj status z dovoljenjem za stalno prebivanje. Skupaj torej 12.315 oseb oziroma polovica izbrisanih.

Odločanje o pravicah ljudi brez odločb

"Politiki so vsa leta zelo dobro zavajali slovensko javnost, kaj izbris je in kakšne posledice naj bi imel, če bi si ga kot družba drznili primerno naslavljati. Drži, da je problem manjši kot leta 2010 in da so bile nekatere odškodnine izplačane, a zgodba še zdaleč ni končana. Zgolj polovica izbrisanih je dobila povrnjen status, številni pa zaradi prisilne selitve v matične domovine tega sploh ne morejo uveljavljati. Tudi v Sloveniji je še kar nekaj posameznikov, ki še vedno živijo brez pravnega statusa," je do ravnanja oblasti kritičen Blaž Kovač iz človekoljubne organizacije Amnesty International Slovenija.

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija pričakuje, da bo vlada izbris umestila v šolski učni program. Foto: STA , Kovač je prepričan, da je splošno razpoloženje javnosti še vedno uperjeno proti izbrisanim, čeprav sta ustavno in evropsko sodišče potrdila protipravni izbris. "Še huje. Država še danes vse elemente življenja izbrisanih obrača proti njim samim. Če so bili posamezniki zaradi nevzdržnega položaja prisiljeni zapustiti Slovenijo, to obravnava v njihovo škodo. To je najbolj žalostna stran zgodbe," dodaja Kovač.

Kot sklene, je pravni vidik izbrisa sicer končan, družbeni pa še zdaleč ne. "Glede na velikost greha države bi morala slovenska vlada izbrisanim zagotoviti veliko več kot pravni minimum. Uradnega opravičila izbrisani še niso doživeli, kaj šele, da bi vlada problematiko izbrisanih umestila v šolske učbenike. Le tako se bodo naši otroci kaj naučili, da ne bodo ponavljali enakih napak," sklene Kovač.