Kdo je Danilo Türk?

Danilo Türk je bil prvi veleposlanik Slovenije pri Organizaciji združenih narodov. V predsedniško tekmo se je podal, ker bi bil rad "združevalni predsednik". Türka so v preteklosti omenjali kot kandidata za generalnega sekretarja ZN. Najvišje uvrščeni Slovenec na hierarhični lestvici OZN Slovenski veleposlanik pri ZN je bil od leta 1992 do leta 2000, ko je za pet let postal pomočnik generalnega sekretarja ZN Kofija Annana in najvišje uvrščeni Slovenec na hierarhični lestvici svetovne organizacije. Potem ko ga Annan ni imenoval na položaj podsekretarja za politične zadeve, je odstopil. V New Yorku je prebil 13 let, večinoma kot predstavnik nove države, po koncu dela v ZN se je vrnil v akademsko sfero na Pravni fakulteti v Ljubljani. Danes je prodekan Pravne fakultete v Ljubljani ter redni profesor mednarodnega prava. Novi predsednik Slovenije občuduje Charlesa de Gaula Na nedavno vprašanje, ali se vidi kot pravi kandidat za voditelja države, je odgovoril, da se absolutno vidi v vlogi predsednika države, saj ve, kaj predstavlja. Kot svojo prednost tako izpostavi, da se je med delom v svetovni organizaciji srečal s številnimi, kakšnimi 100, šefi držav in šefi vlad. Vtis sta nanj naredila denimo finska predsednica Tarja Halonen, ki jo ceni po njeni toplini in socialnem čutu, ki ga izkazuje s svojim delom, ter nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Med zgodovinskimi osebnostmi pa mu je izredno, tudi po značaju, všeč Charles de Gaule, ki je bil predsednik Francije. "Solistične akcije predsednika države ne morejo biti dobre" Türk je poudarjal, da se bo v primeru izvolitve zavzemal za dobro koordinirano in usklajeno politiko v državi. Predsednik države po njegovem mnenju "mora dajati zgled sposobnosti za komunikacijo z vsemi". "Mislim, da solistične akcije predsednika države ne morejo biti dobre, ampak da je treba delovati usklajeno," je poudaril Türk in kritično ost usmeril tudi v iztekajoči se mandat sedanjega predsednika Janeza Drnovška. "Lahko so razlike v mnenjih, ko se politika formira, ampak te razlike je treba zgladiti v dialogu med ljudmi, ki tvorijo vodstvo države, in potem delovati navzven enotno," še doda. Türk pogreša tudi bolj dejavno zunanjo politiko Meni, da bi v Sloveniji morali gojiti večjo kulturo dialoga in konsenza. Opaža, da se pri nas že nekaj časa - ne samo v času sedanje vladne koalicije - posega po preglasovanju precej hitro, brez pravega prizadevanja, da bi se doseglo čim širše soglasje o pomembnem zakonu in rešitvi pomembnega vprašanja. Türk pogreša tudi bolj dejavno zunanjo politiko, saj ni znana po kakšnih dobrih predlogih niti na Balkanu niti kje drugje. Dobro pozna predsedniške pristojnosti, zato ne podpira zamisli, ki bi šle v smer predsedniškega sistema, čeprav ne bi nasprotoval možnim dodatnim pristojnostim. Ne bi se zavzemal za gradnjo predsedniške rezidence. "Živimo v času, ko je treba javno porabo zmanjševati in predsednik mora dajati zgled." "Ljudem na Slovenskem ni treba vsiljevati avtoritete" Türk je na očitke, da med nastopi predsedniških kandidatov ni bistvene razlike, odgovarjal, da je razlika opazna tako glede osebnega stila, vsebine različnih vprašanj, nastopa. Sicer si, ob izvolitvi, ne bi želel, da bi ga ljudstvo pojmovalo kot "očeta naroda". "Mislim, da ljudem na Slovenskem ni treba vsiljevati avtoritete, ampak je treba pokazati jasnost v razmišljanju, odločnost in zlasti veliko premišljenosti." Zato ni za zaletavo nastopanje, bi pa skušal bolj izkoristi možnost, ki jo daje 224. člen poslovnika državnega zbora, ko predsednik lahko v DZ obrazloži mnenja do posameznih vprašanj. "Umazana" kampanja mu ni škodila Zadnji teden sicer v celoti umirjene kampanje je zaznamovala nekoliko bolj zaostrena govorica ter negativna, "umazana" kampanja in iskanje napak pri nasprotnikih. Pop TV in Finance sta tako objavila zgodbo, po kateri naj bi Türk isti znanstveni izdelek državi prodal dvakrat, kar je Türk zavrnil. Na račun Türka so se pojavili tudi očitki o tem, kaj je počel med osamosvojitveno vojno in kdo ima večje zasluge za osamosvojitev. V kampanjo naj bi se vmešalo zunanje ministrstvo z izjavo, da je Türk v času osamosvajanja v Ženevi predstavljal Jugoslavijo, kar je Türk zanikal, vlada pa je zanikala vmešavanje v kampanjo. Türk, ki ni član nobene politične stranke, je kandidiral kot neodvisni kandidat s podporo skupine volivcev. V kampanji pa so ga javno podprli v SD, Zares, LDS in DeSUS. Njegov osnutek poglavja o človekovih pravicah je vključen v ustavo Slovenije Danilo Türk se je rodil 19. februarja 1952. Mladost je preživel v Mariboru kot prvorojenec učitelja Štefana in šivilje Marije. Poročen je z Barbaro, s katero se je spoznal v knjižnici, ko je iskal gradivo o mednarodnih organizacijah. Je tudi oče Helene, ki se jima je rodila leta 1980. V 80-ih je sodeloval z Amnesty International pri reševanju različnih primerov kršitev v tedanji Jugoslaviji. Med dosežke šteje, da je bil njegov osnutek poglavja o človekovih pravicah vključen v ustavo Slovenije. Ob imenovanju za veleposlanika v ZN ga je tednik Mladina upodobil na naslovnici kot Supermana. To naslovnico ima še danes shranjeno v okvirju.