Kdo je Marko Bošnjak, novi slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je za novega slovenskega sodnika na ESČP izvolila Marka Bošnjaka. Za izvolitev je bilo potrebnih 68 glasov, Bošnjak pa jih je dobil 113. Preostali dve kandidatki – vrhovna sodnica Nina Betetto in profesorica na pravni fakulteti univerze v Gentu Nina Peršak – sta dobili po 14 oziroma sedem glasov.

Otrok ljubljanske pravne fakultete

42-letni Marko Bošnjak je leta 1996 na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral z nalogo Kriminološki vidiki zastojev v kazenskem postopku. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 2002 z delom Razvoj sodobne biomedicine in kazensko pravo. Njegova mentorja sta bila Alenka Šelih in Zoran Kanduč. Bošnjak je bil v preteklosti višji znanstveni sodelavec inštituta za kriminologijo in svetovalec ustavnega sodišča v najzahtevnejših kazenskih zadevah.

Je avtor več monografij in člankov doma in v tujini, vodja več mednarodnih in slovenskih raziskav, predaval je na različnih fakultetah in strokovnih srečanjih. Ukvarja se zlasti s kazenskim, ustavnim in mednarodnim pravom. Govori angleško, francosko, nemško in hrvaško.

Marko Bošnjak je odvetnik v Odvetniški družbi Čeferin in partnerji. Foto: Bor Slana

Zagovornik v najbolj znanih kazenskih primerih

Bošnjak je na odvetniško pot stopil v pisarni Petra Čeferina in se tam pridružil nekdanjemu kolegu s fakultete Blažu Kovačiču Mlinarju. Postal je zagovornik obtoženih v nekaterih najbolj znanih kazenskih primerih v državi. Od prvega sojenja naprej brani "balkanskega bojevnika" Dragana Tošića, zagovarjal je Igorja Bavčarja, koprskega župana Borisa Popovića, Tomaža Lovšeta in od prve obtožbe pa do umika obtožnice, potem ko je vrhovno sodišče pred dnevi sklenilo, da njegovo početje v zadevi vedeževalke Karin Ježovita ni bilo zloraba položaja, tudi nekdanjega poslanca v državnem zboru in padlega mariborskega župana Franca Kanglerja.  

Kangler: Bošnjak je nadpovprečno inteligenten, vse si zapomni

Kangler nam je o Bošnjaku povedal: "Skozi sodne dvorane sva postala velika prijatelja. Pri njem sem opazil, da je nadpovprečno inteligenten, ničesar ne piše, vse si zapomni. Zaradi tega sem bil večkrat v dvomih, a me je vselej presenetil, saj si je do vejice natančno zapomnil, tudi za dve leti nazaj, kaj piše v katerem aktu, na kateri strani, citiral mi je zadeve, ki so povezane z menoj."

Do njega je bil Bošnjak vedno zelo človeški, imel je pomirjevalen odnos, nadaljuje Kangler. "Vedno si je vzel čas in z menoj govoril tudi po telefonu. Želim mu vse dobro. Gre za poštenega in pravičnega odvetnika," pravi Kangler, ki o Bošnjaku govori kot o družinskem človeku, ki mu je mar za človekove pravice in svoboščine.

Bošnjak je kot odvetnik nastopal v mnogih odmevnih sodnih zadevah, zastopal je tudi Franca Kanglerja. Foto: STA ,

Kritiziral sodbo v zadevi Patria

Nekaj dni za tem, ko je aprila 2014 ljubljansko višje sodišče potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo za Janeza Janšo, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča v zadevi Patria, je bil Bošnjak – poleg kolega iz pisarne odvetnika Aleksandra Čeferina – eden tistih pravnikov, ki se niso strinjali s sodbo. "Ta sodba ne bi smela obstati," je za tednik Reporter dejal po tistem, ko je preučil obrazložitev razlogovanja višjega sodišča.

Opozoril je na spornost indične sodbe kot takšne in našteval kršitve osnovnih pravnih načel: pravico do obrambe, šibko argumentacijo višjega sodišča, ki zaradi odsotnosti razjasnitve, kdaj, kje in kako je obdolženec izvršil kaznivo dejanje, ni dosegala uveljavljenega pravnega standarda 'onkraj razumnega dvoma', ter pridobitev finskih dokazov brez odredbe sodišča, kar je nižji standard od slovenskega.

S tem zadnjim argumentiranjem je izzval nekdanja kolega na ljubljanski pravni fakulteti Katjo Šugman Stubbs in Primoža Gorkiča, ki sta v tem primeru zatrjevala drugače.

Miren, zadržan in vljuden

Bošnjak ima kot pravnik veliko širino, ne samo kazensko, tudi na drugih področjih. Absolutno se mu vidi, da je poznavalec kazenskega in ustavnega prava, tako teorije kot prakse, ga opisuje kolega iz odvetniške pisarne Čeferin Uroš Pogačnik. "Izredno elokventen je in sposoben oblikovati lastna stališča na zelo razumljiv in jasen način. Vidi se tudi, da je predavatelj, saj stvari podaja pedagoško. To se izraža tako, da razlago začne s širšim izhodiščem, obrazložitve stališč se vselej loteva tako, da oriše širši kontekst."

"Ko pravim, da je pedagoški, to ne pomeni, da ne zna delati s strankami. Nasprotno. Le da bo Bošnjak do uporabnega, pragmatičnega stališča za stranko prišel prek širine, ki jo ima," dodaja Pogačnik, ki kolega iz pisarne opisuje tudi kot mirnega, zadržanega in vljudnega. Dodaja, da zna biti tudi duhovit.

Marko Bošnjak bo na evropskem sodišču za človekove pravice, ki ima sedež v Strasbourgu, zamenjal Boštjana M. Zupančiča.

Za sodišče je dobro, da v njem sedijo ljudje različnih profilov

Zdaj že nekdanji sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič nam je pred časom v neformalnem pogovoru dejal, da je za sodišče v Strasbourgu dobro, da v njem sedijo ljudje različnih profilov: sodniki, tožilci, odvetniki, tudi akademiki. Da bo prihod Bošnjaka k tej pestrosti pozitivno prispeval, se strinja tudi Pogačnik.

Neposreden stik s človekom in njegovo težavo, s čimer se pravnik srečuje kot odvetnik, je po mnenju Pogačnika dobra stvar in za bodočega sodnika zelo koristna.

"Moje izhodišče je, da je izkušnja v odvetništvu v sodstvu, tudi slovenskem, za sodnika absolutno dobra. Zdi se mi dobro, da so pravniki najprej odvetniki in potem sodniki. Na ta način se srečajo s strankami, z njihovimi realnimi težavami, s čimer sodniki ponavadi nimajo stika. Izkušnja s tem, kaj stoji za nekim primerom, je zagotovo dobra za sojenje, saj na spis gledaš drugače, če si se pred tem pet ur pogovarjal s stranko, videl njeno jezo, bes in solze, kot če vse o nekem dogodku kot sodnik prebereš v vlogi v spisu. In v tem pogledu se mi zdi, da Bošnjak na evropsko sodišče prinaša dragocene izkušnje."