Sobota, 5. 11. 2016, 4.11
7 let, 2 meseca
Kdo je nova predsednica ustavnega sodišča
Ta teden je vodenje ustavnega sodišča prevzela Jadranka Sovdat. Tej organizaciji je v različnih funkcijah posvetila že zadnjih 22 let, sodniški mandat pa se ji bo iztekel leta 2018.
Vodenje ustavnega sodišča je drugič v zgodovini Slovenije prevzela ženska. Za Dragico Wedam Lukić (predsedovala je od novembra 2001 do novembra 2004) je predsednica sodišča postala Jadranka Sovdat. Nasledila je Miroslava Mozetiča, ki mu je potekel tudi devetletni mandat ustavnega sodnika. Ustavno sodišče je tako prvič popolnoma v ženskih rokah, njegova podpredsednica je namreč postala Etelka Korpič Horvat.
Ustavni sodniki so za predsednico na tajnem glasovanju za dobo treh let izvolili pravnico, ki je vso svojo izobraževalno in karierno pot prehodila v Sloveniji. Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na pravni fakulteti v Ljubljani s področja ustavnega prava.
Za ustavnega sodnika je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj štirideset let. Izvoli ga državni zbor na predlog predsednika države za dobo devetih let, ne more pa biti ponovno izvoljen. Predsednika in podpredsednika ustavni sodniki izvolijo med seboj na tajnem glasovanju.
Sestava ustavnega sodišča se bo letos oziroma prihodnje leto močno spremenila, saj se je ali se bo mandat iztekel kar šestim sodnikom.
Leta 1984 je opravila pravosodni izpit, zaposlila se je na pravosodnem ministrstvu. Po osamosvojitvi Slovenije in uveljavitvi novega pravnega reda v državi je sooblikovala zakonodajo o odvetništvu, organizaciji sodišč in sodniški službi, državnem tožilstvu in upravnem sporu. Nazadnje je na ministrstvu vodila sektor za pravosodje.
Od leta 1994 je svetovala ustavnemu sodišču. Nato je postala namestnica generalnega sekretarja ustavnega sodišča, leta 1999 pa generalna sekretarka. Decembra 2009 je nastopila funkcijo ustavne sodnice, potem ko so jo v državnem zboru podprle vse poslanske skupine. Od novembra 2013 je bila podpredsednica sodišča.
Sovdatova je diplomirala, magistrirala in doktorirala na ljubljanski pravni fakulteti. Brez akademske kariere in mednarodnih izkušenj
Na ustavnem sodišču je v različnih funkcijah torej že 22 let, sicer pa nima izkušenj v rednem sodstvu, pohvaliti se ne more niti z akademsko kariero – s pravno fakulteto v Ljubljani sodeluje le kot zunanja sodelavka in ima, kot je navedeno na spleti strani fakultete, naziv asistentke.
Z referati s področja ustavnega prava je sodelovala na strokovnih pravniških srečanjih ter na mednarodnih konferencah, piše v njenem življenjepisu, ni pa znano, katere so bile te konference. Edini navedeni mednarodni referenci sta krajši izobraževanji pri Conseil d'État (vladni organ, ki pravno svetuje vladi in na najvišji ravni odloča o upravnih zadevah) in Conseil constitutionnel (ustreznik ustavnemu sodišču) Republike Francije.
Izmed znanstvenih monografij in člankov s področja ustavnega prava izstopa soavtorstvo pri Komentarju Ustave Republike Slovenije iz leta 2002 in dopolnitvi iz leta 2011.
Predsednik ustavnega sodišča ima poleg opravljanja sodniške funkcije še te zadolžitve:
- usklajuje delo ustavnega sodišča, sklicuje in vodi obravnave in seje ustavnega sodišča,
- podpisuje odločbe in sklepe ustavnega sodišča,
- skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi,
- skrbi za sodelovanje z ustavnimi sodišči tujih držav in z mednarodnimi organizacijami,
- nadzoruje opravljanje nalog sodne uprave,
- opravlja druge naloge, ki jih nalagajo ustava, zakoni, poslovnik in drugi akti ustavnega sodišča.
Odklonilna ločena mnenja
Kot ustavna sodnica je nase opozorila zlasti z odklonilnim ločenim mnenjem, ko je bila proti dopustitvi referenduma o spremembi zakona o zakonski zvezi. V nasprotju z večino ustavnih sodnikov je menila, da zakon o ustanovitvi občin, ker ne vsebuje ustanovitve občin Ankaran in Mirna, ni neustaven.
Pridružila se je tudi odklonilnemu ločenemu mnenju k odločitvi o financiranju zasebnih šol, o čemer je sicer ustavno sodišče odločilo, da mora biti enako financiranju javnih šol.
Odločbe ustavnega sodišča niso vedno izvršene
Čeprav je ustavno sodišče najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin in so odločbe ustavnega sodišča obvezne, nima sredstev, s katerimi bi lahko uveljavilo svoje odločitve. Tako marsikatera odločitev ustavnega sodišča (kot na primer odločitev o financiranju javnih in zasebnih šol) ostaja mrtva črka na papirju.
4