Petek, 8. 10. 2021, 8.16
2 leti
Kdo je sodnica, ki je iz pripora izpustila Čordića
Zaradi spodbujanja nasilnih protestov je tožilstvo Zlatana Čordića privedlo k preiskovalnemu sodniku in ob kazenskem postopku predlagalo pripor. A je višja sodnica Marjutka Paškulin pripor Čordića zavrnila in odločila, da se tega političnega aktivista izpusti na prostost, smo izvedeli neuradno. Podobno so v preteklosti v pravosodju z zavračanjem priporov varovali tudi drugega znanega "vstajnika ob petkih" Anisa Ličino, ko so se začeli bolj nasilni protesti.
Sodnica, ki je "rešila" Čordića, je bila na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoljena leta 1995, zadnje čase pa jo najdemo med podpisniki izjave proti sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Dela tudi pri izvedbi volitev, je predsednica okrajne volilne komisije Ljubljana Šiška.
Kdo je na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi višji sodnik Marjan Pogačnik, podpisal nenavadno izjavo proti Radonjiću, v kateri so sodniki odločno zavračali, da bi bili prestrašeni ali ustrahovani in da bi morali paziti, da se komu ne zamerijo, so na sodišču najprej celo prikrivali. Šele, ko sem sam opozoril, da je povsem neverjetno, da se sodniki, ki jih ni strah, ne upajo javno razkriti, so na sodišču le delno razkrili podpisnike. Več o tem nenavadnem dogajanju in kdo vse so bili, lahko preberete tukaj: SODNIKE, KI PROTESTIRAJO, DA JIH NI STRAH, JE STRAH RAZKRITI SVOJA IMENA.
Ker je prav, da ljudje vedo, kdo odloča in s kakšnimi razlogi, posledice organiziranja nasilnih protestov pozorno spremljamo. Sodniki se, čeprav bi morali po ustavi praviloma soditi javno, radi skrivajo in javnosti le redko natančno predstavljajo svoje odločitve in razloge zanje.
Paškulinova je sodnica, ki je po poročanju medijev v primeru korupcije državnega sekretarja Borisa Šuštarja (LDS) nekoč odločila, da pri Šuštarju ni razlogov za pripor ali celo nadaljevanje preiskave, čeprav se je pozneje znašel celo v zaporu – aretirali so ga pri jemanju podkupnine. Leta 2005 pa smo v medijih poročali, da je ustavila predkazenski postopek zoper Mitjo Ribičiča zaradi povojnih umorov, kar je bilo takrat v interesu Zveze borce in strank, ki izvirajo iz nekdanje Zveze komunistov.
Bojan Požar je o tej sodnici pisal, da je dobra prijateljica Aleša Zalarja in Branke Zobec Hrastar, med drugim naj bi kot sodnica sprostila nekaj milijonov vredno premoženje nekdanjega direktorja slovenske podružnice Hypo banke Božidarja Špana – prijatelja Mira Senice – in dovolila hišno preiskavo pri novinarju Mitji Lomovšku, ki ga je Miro Senica pred tem obtožil izsiljevanja (ob odstopu Katarine Kresal). V aferi Baričevič pa naj bi zavrnila zahtevo specializiranega državnega tožilstva po pregledu telefonskih pogovorov Mira Senice, ki bi lahko pokazali dodatna ozadja v zadevi Baričevič in bulmastifi.
197