Četrtek, 27. 12. 2018, 4.05
5 let, 11 mesecev
Kdo je v finalu boja za vodenje elitne enote policije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,75
4
V igri za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), elitne enote kriminalistične policije, sta po naših informacijah ostala dva kandidata. Kaj je ugotovil sistemski nadzor nad delom NPU?
Novo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar čaka ena najpomembnejših kadrovskih potez. Odločiti se bo namreč morala, komu bo zaupala vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ključne institucije za odkrivanje najtežjih oblik gospodarskega in drugega kriminala.
Po naših informacijah imata med petimi kandidati, ki so se prijavili na razpis, največ možnosti dva:
- Darko Majhenič, aktualni direktor NPU, in
- Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi.
Novo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar čaka ena najpomembnejših kadrovskih potez.
Bobnarjeva pa ima na voljo še eno možnost: da po zaslišanju kandidatov ne izbere nikogar, nato imenuje začasnega vršilca dolžnosti, v prihodnjih mesecih pa direktorja NPU poišče z novim razpisom.
Te možnosti ni mogoče izključiti tudi zaradi dejstva, da so na policiji postopek za objavo aktualnega razpisa začeli, še preden je vlada Bobnarjevo v začetku decembra imenovala za generalno direktorico policije s polnim mandatom. Uradnih informacij o postopku izbire na policiji ne dajejo.
Kaj je ugotovil sistemski nadzor NPU?
Majhenič NPU vodi od avgusta 2013. Takrat ga je na položaj začasno imenoval tedanji direktor policije Stanislav Veniger, imenovan v času druge vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za notranje zadeve vodil Vinko Gorenak. Tudi takrat je bil njegov glavni tekmec Florjančič. Kmalu za tem je vlada Alenke Bratušek Majheniču podelila polni mandat, ki se izteče na zadnji dan letošnjega leta.
O Majheničevi usodi bo tako zelo verjetno odločila splošna ocena njegovega dosedanjega vodenja NPU. Za zdaj ni jasno, ali in kolikšno vlogo bodo pri tem imele ugotovitve sistemskega nadzora nad delovanjem NPU. Tega je letos jeseni opravil direktorat za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve.
Na ministrstvu, ki ga vodi Boštjan Poklukar, poudarjajo, da je poročilo o sistemskem nadzoru NPU v zaključni fazi.
Po naših informacijah naj bi bile nekatere ugotovitve obremenjujoče za vodstvo NPU. Na ministrstvu, ki ga vodi Boštjan Poklukar, poudarjajo, da "je poročilo o sistemskem nadzoru NPU v zaključni fazi", zato ugotovitev ne razkrivajo.
V policiji pa poudarjajo, da je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave v zadnjih dveh letih že dvakrat opravila strokovni nadzor nad NPU, nazadnje letos. "V obeh nadzorih so bile ugotovljene sicer manjše nepravilnosti, ki niso bile v takšnem obsegu, da bi bilo treba opraviti ponovni nadzor ali predlagati kakšne druge ukrepe," so pojasnili.
Majhenič: Moj mandat je bil uspešen. Kaj pravijo podatki?
O delu NPU v zadnjih letih so mnenja sicer deljena. Sam Majhenič poudarja, da je bil njegov mandat "uspešen, rezultati dela pa so zelo dobri". "Preiskovali smo nekatere doslej nedotakljive osebe - gospodarstvenike, politike, ministre, župane, stečajne upravitelje, odvetnike, bankirje, podkupljive športnike in zdravnike," je pojasnil za Siol.net.
Pri tem je posebej opozoril na "zavidljive rezultate na področju organizirane kriminalitete, kjer smo skupaj s tujimi policijami razkrinkali več mednarodnih organiziranih kriminalnih združb". Med drugim so v preiskavah zasegli večje količine prepovedane droge in več kot 60 kosov prepovedanega orožja, odkrili eno večjih ilegalnih tiskarn bankovcev EU v tujini in uspešno preiskali umor več let pogrešane osebe iz Novega mesta.
Toda nekateri podatki kažejo drugačno sliko. Po uradnih statistikah je bil NPU najaktivnejši leta 2014, torej v prvem letu Majheničevega mandata, ko je obravnaval kar 139 kaznivih dejanj. Tej številki se je približal le še leta 2016, ko je preiskoval le osem kaznivih dejanj manj (131). Lani jih je NPU obravnaval le še 48, torej dve tretjini manj kot v letu dni pred tem.
Isti trend nakazujejo podatki o skupni višini škode, povzročene s kaznivimi dejanji, zaradi katerih je NPU v posameznih letih ali vlagal ovadbe ali jih dopolnjeval. Še leta 2014 je škoda presegala 140 milijonov evrov, nato pa je skupni znesek začel postopoma upadati. Leta 2016 je znašal 115 milijonov evrov, lani pa "le" še slabih 96 milijonov evrov.
Se NPU še ukvarja le z največjimi zadevami?
Čeprav je NPU v prvih šestih mesecih vložil ali dopolnil ovadbe za 122 kaznivih dejanj, skupna škoda, povzročena z njimi, komaj presega 13 milijonov evrov.
Se torej NPU vedno manj ukvarja z največjimi zadevami, zaradi katerih je bil pred slabim desetletjem tudi ustanovljen? Je začel prevzemati preveč zadev, ki bi jih morale voditi druge policijske uprave, na ta račun pa izgubil del fokusa?
O usodi Darka Majheniča bo zelo verjetno odločila splošna ocena njegovega dosedanjega vodenja NPU.
Še v letih 2014 in 2015 so kriminalisti NPU izpeljali serije hišnih preiskav v najodmevnejših primerih sumov gospodarskega kriminala. Le redke so se končale z obsodbami, ena od teh je recimo zadeva Elektrooptika, večina pa jih je danes v sodni preiskavi.
Že leta 2016 je bilo preiskav manj. Tedaj so v policiji to še pripisovali dejstvu, da so bili preiskovalci NPU množično vključeni v reševanje begunske krize, kar naj bi se poznalo pri njihovih rednih nalogah. Pozneje je postalo jasno, da je upadanje števila preiskav dolgoročnejši trend.
TEŠ6 in bančna luknja
Kritiki največkrat izpostavljajo dve veliki zadevi: TEŠ6 in preiskovanje bančnega kriminala.
Dejstvo je, da NPU nikoli ni vodil preiskave sporne nabave tehnološke opreme za TEŠ6, ampak jo je prepustil kriminalistom Policijske uprave Celje. Zakaj se ni ukvarjal z zadevo TEŠ6, kjer ugotovljena škoda znaša najmanj 250 milijonov evrov, izpolnjuje pa tudi vse druge kriterije iz internega akta NPU za prevzem preiskav?
V policiji odgovarjajo, da je tedanji direktor Veniger na PU Celje s sklepom ustanovil delovno skupino za preiskavo sumov kaznivih dejanj v tej zadevi, v kateri je izvajalo naloge po posameznih sklopih zadev devet kriminalistov iz preostalih uprav in NPU. Poznejši prenos zadeve na NPU bi bil po njihovem "zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadeve popolnoma nesmotrn".
Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi
Prvi del Majheničevega mandata so zaznamovali tudi številne ovire in zastoji pri preiskovanju spornih poslov Nove KBM na Hrvaškem. Šele leta 2016, torej skoraj deset let po teh poslih, je sodišče v zadevi spet uvedlo preiskavo.
Očitke, povezane z (ne)preiskovanjem tako imenovane bančne luknje, sicer v policiji odločno zavračajo. Poudarjajo, da so v petih letih zaznali 295 sumov kaznivih dejanj s področja bančnega poslovanja, od tega jih je slabo polovico obravnaval NPU, ki je ovadbe vložil v 79 primerih. Skupna ugotovljena škoda znaša dobrih 759 milijonov evrov. Za podatke o številu sojenj in obsodilnih sodb nas je policija napotila na tožilstvo oziroma sodišče.
Kriminalisti odhajajo, a vzdušje je "pozitivno"
Upadanje števila preiskav sovpada tudi z upadanjem števila zaposlenih. V zadnjem času je z NPU odšlo več kriminalistov z dolgoletnimi izkušnjami. Oktobra letos je bilo na NPU zaposlenih 70 kriminalistov, pet manj kot pred dvema letoma. Po sistematizaciji delovnih mest je na NPU prostora za 81 kriminalistov.
V policiji priznavajo, da "je fluktuacija kadrov v NPU posledica ugodnejše gospodarske rasti v Sloveniji, saj gospodarske družbe iščejo in zaposlujejo strokovnjake s specifičnimi znanji". V zadnjih letih je tako NPU zapustilo deset uslužbencev, polovica od teh pa tudi policijo. "Fluktuacija ni problematična, saj konstantno vodimo ustrezne kadrovske postopke za popolnitev prostih delovnih mest v NPU," ocenjujejo v policiji.
Pri tem Majhenič zagotavlja, da v NPU "vlada pozitivno in optimistično vzdušje". Prav to ob načrtovanih projektov navaja kot glavne razloge, zakaj kandidira za nov mandat.
Po naših informacijah naj bi v policiji vzdušje na NPU preverjali tudi z anketo, v katero so zajeli tudi zaposlene na generalni policijski upravi. Pred časom je ena od uslužbenk NPU proti policiji vložila tožbeni zahtevek zaradi domnevnega šikaniranja, a ga je sodišče na prvi stopnji zavrnilo.
Po objavi prispevka "Kdo je v finalu boja za vodenje elitne enote policije?", ki je bil na Siol.net objavljen 28. decembra 2018, so s policije poslali še dodatna pojasnila. Objavljamo jih v nadaljevanju.
Na policiji dodatno pojasnjujejo, da je NPU v letu 2018 vložil kazenske ovadbe za 145 kaznivih dejanj, skupna škoda, povzročena z njimi, pa znaša 311,7 milijona evrov.
Prav tako dodatno pojasnjujejo podatek, da je NPU v zadnjih letih zapustilo deset uslužbencev. Kot pravijo, je NPU pet uslužbencev zapustilo na lastno željo, ki so se zaposlili izven policije, trije so se upokojili, eden je bil na lastno željo premeščen na drugo delovno mesto znotraj kriminalistične policije, eden pa ima zamrznjene pravice iz delovnega razmerja zaradi odhoda na delo v tujino.
Dodali so še, da je zadnje merjenje organizacijske klime potekalo oktobra 2017 za celotno policijo, tako da ne drži navedba, da naj bi v policiji vzdušje na NPU preverjali tudi z anketo, v katero so zajeli tudi zaposlene na generalni policijski upravi. Gre za redno merjenje, ki se odvija vsaki dve leti.
4