Ksenija Horvat: Ko mi rečejo direktorica televizije, se zavem, da sem v strašno nezavidljivem položaju #video

Ksenija Horvat je studio na prvem programu Televizije Slovenija zamenjala za direktorsko pisarno v četrtem nadstropju stavbe na Kolodvorski ulici 2 v Ljubljani. "Ko mi nekdo reče direktorica televizije, se zavem, da sem direktorica v strašno nezavidljivem položaju," mesec dni po prevzemu položaja pove Horvatova.  

Kdo je Ksenija Horvat?  Foto: Bojan Puhek

Ksenija Horvat že več kot 20 let vsak delovni dan prestopi prag nacionalne medijske hiše. Zadnja leta smo jo v nedeljo zvečer gledali v oddaji Intervju, kjer je gostila zanimive goste. Sicer pa ni študirala novinarstva; na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije. Po končanem študiju je delala na Radiu Študent in Valu 202. Med letoma 1992 in 1997 je po nove novinarske izzive odšla v London, kjer je delala na radiu BBC World Service. Potem se je vrnila v domovino in delala v različnih redakcijah javne RTV, nekaj časa je bila tudi urednica informativnega programa. Leta 2021 je prejela priznanje Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske dosežke. Pred mesecem dni, 17. oktobra, pa je Svet RTV soglašal z njenim imenovanjem na položaj direktorice TV Slovenija.

Oktobra ste postali direktorica TV Slovenija in na položaju zamenjali Uroša Urbanijo. V kakšne čevlje ste stopili?

Ne vem, ali sem stopila v kakšne čevlje, ker sem na ta položaj prišla v čevljih nekoga, ki na tej televiziji dela že zelo dolgo. Triindvajset let sem na TVS, kar pomeni, da nekatere programe poznam zelo dobro, druge, kot sta recimo šport in razvedrilo, nekoliko slabše. Razmeroma dobro poznam produkcijske procese, proces novinarskega dela v informativnem programu, vem, kako nastajajo oddaje in kaj potrebujemo za novo oddajo, vem, kako se naredi programsko shemo. Kar zadeva mene, se nisem znašla na začetku.

Za nami je turbulentno obdobje in zagotovo se to še vedno pozna po načinu delovanja hiše. Kolikor bi rada krivdo za vse, kar je narobe na tej televiziji, pripisala prejšnjemu vodstvu, torej Urošu Urbaniji, tega ne morem storiti. Moram biti pravična, veliko stvari je podedovanih še iz prejšnjih obdobij. Veliko je zastarelih vzorcev delovanja, ki jih je treba prenoviti. Zelo dolgo, zadnjih 12 let, smo bili premalo usmerjeni v razvoj in ustalili smo se v nekih vzorcih. Od takrat se je RTV-prispevek prenehal poviševati in to je vplivalo na program. Zelo malo se je prenavljalo, nismo šli naprej, v korak s časom. Začele so se pojavljati finančne omejitve, ki so bile že precej nevzdržne.

Po treh oziroma štirih letih se je to že začelo poznati, a ni bilo tako hudo, ker so to lahko kompenzirali s prodajo Eutelsatovih delnic. Te družinske srebrnine že dolgo nimamo več in zdaj smo dejansko odvisni od prispevka, od tržnih prihodkov in nikjer več ni nobenega zaklada, kamor bi se lahko zatekli po pomoč, kadar zaškriplje. Torej ko se je mošnjiček začel prazniti, se je to v hiši tudi čutilo. Ustavile so se investicije, tudi na področju tehnologije, nove kadre je prejšnje vodstvo sicer privabljalo, a je bila to za nas novinarje težava, ker so bili nekateri kadri, ki so prišli, iz zelo političnih krogov, prišli so iz strankarskih medijev, nekateri so bili brez resnih televizijskih izkušenj. Slabo vodenje hiše je ustvarilo celo vrsto težav, s katerimi se soočamo tudi danes. Ni vse samo posledica prejšnjega vodstva, veliko pa tudi je.

"Kolikor bi rada krivdo za vse, kar je narobe na tej televiziji, pripisala prejšnjemu vodstvu, torej Urošu Urbaniji, tega ne morem storiti. Moram biti pravična, veliko stvari je podedovanih še iz prejšnjih obdobij." Foto: Bojan Puhek

Kakšno je trenutno finančno stanje RTV Slovenija? Glede na izjave vodstva je stanje slabo in bo nujna državna pomoč. Koliko denarja bi potrebovali za sanacijo javnega zavoda? Predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić se je že sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom o možnostih vladne pomoči.

Kakšno je finančno stanje, je vprašanje za predsednika uprave. O financah govorijo oni, jaz nimam pooblastil govoriti o tem. Lahko pa povem, da delujemo z rekordno nizkim proračunom za prihodnje leto. S tako malo denarja še nihče ni pripravljal programsko-produkcijskega načrta. Ni je stvari, ki se v tem času ne bi podražila, torej tudi naš proces nastajanja oddaj in pripravljanja programa.

Če bi ostali na proračunu iz prejšnjega leta, bi jo lahko odnesli razmeroma nepoškodovani s temeljitim prekonstruiranjem in prenovami, ponekod tudi poenostavitvami produkcijskih procesov. A prihodnje leto je leto velikih športnih dogodkov, imamo olimpijske igre, evropsko prvenstvo v nogometu in druge pomembne športne dogodke. Vse to je za nas pomembno, ker ljudje pričakujejo, da bodo vse to videli na naši televiziji. Nenazadnje so ti veliki športni dogodki uvrščeni na seznam pomembnih dogodkov, ki ga je sestavila vlada. In to stane enormne količine denarja.

"Rekla bi, da je moj pristop realistično ambiciozen," je po oddaji prvega osnutka programsko-produkcijskega načrta za leto 2024 povedala direktorica TVS Ksenija Horvat. Foto: Bojan Puhek

Samo kar se tiče odkupa pravic, govorimo o milijonskih zneskih, pa še nismo na teren poslali niti enega novinarja ali vzpostavili ene povezave s Parizom. Pogodbe za odkup pravic so bile sicer podpisane že v prejšnjih letih in na to nimamo vpliva. A če bi pokrivali šport tako, kot je bilo predvideno pred nekaj leti, ko se je snovalo te športne dogodke, potem praktično lahko ukinemo preostali program, ki ga pripravljamo na TV Slovenija, od informativnega, kulturnega, razvedrilnega programa. Govorimo o temeljitih rezih in težki situaciji, v kateri smo se znašli v tem trenutku.

Zdaj iščemo kompromise, zmanjšujemo program, iščemo možnosti, kako bi se kje kaj dalo rešiti. V resnici pa ti naši programski načrti visijo v zraku. Ambiciozno smo se ga lotili ne glede na to, da vemo, da financ nimamo urejenih. Upamo, da se bo kaj rešilo. Rekla bi, da je moj pristop realistično ambiciozen. Nismo vrgli puške v koruzo, trudimo se, da bi iz tega malega, kar imamo, nekaj ustvarili. In upamo, da je to le prehodno obdobje, po katerem bo posijalo sonce, se prižgala neka luč.

Novice Martić se je srečal z Golobom. Kaj sta se dogovorila?

To sonce je torej pomoč vlade. Kaj pa če s strani vlade ne bo pozitivnega odgovora? Kaj potem?

Če vladne pomoči ne bo, nam grozi zelo resno zmanjšanje programa. Tako zelo resno, da si niti ne upam predstavljati položaja, ko se bomo morali odločiti, ali bomo pokrivali olimpijske igre ali jih ne bomo. Jaz si zelo želim, da bi imeli gledalci možnost videti olimpijske igre. Če pride do tega, bodo tudi vse druge oddaje na prepihu. Oddaje, katerim se nikoli ne bi želeli odpovedati.  

V prejšnjih dneh ste torej oddali osnutek programsko-produkcijskega načrta (PPN) za leto 2024. Kaj ste predvideli? Govora je bilo o krčenju športnega in razvedrilnega programa, o odpuščanjih. Kaj od tega je res?

Mi smo osnutek pripravili na osnovi proračuna za letošnje leto. Ob strani pustimo, ali je to realno ali ni. Vedeti pa moramo tudi, da je bil že letošnji plan presežen in v nekaterih uredništvih so že septembra porabili svoj proračun za letošnje leto. 

Tudi če ostanemo na letošnjem proračunu, bomo morali absolutno racionalizirati in zmanjševati, poleg tega pa vključiti še velike športne dogodke. Torej PPN je skrčen, zmanjšan. Ker je to le osnutek, o posameznih oddajah ne morem govoriti. Svet RTV mora PNN sprejeti in potrditi kot načrt za prihodnje leto, takrat pa ga bomo razgrnili tudi pred javnostjo.

Glede ugibanj, ki so se pojavila v javnosti, lahko rečem le, da ne ukinjamo nobene naše paradne oddaje, nobene dobro gledane oddaje. Lahko pa potrdim, da januarja ne bomo pripravljali razvedrilne oddaje V petek zvečer. Ampak to je bila odločitev voditelja Blaža Švaba, ki želi premor po napornem obdobju pripravljanja zahtevnih televizijskih oddaj.

Trendi Blaž Švab razkril, da se priljubljena oddaja poslavlja s televizijskih zaslonov

Boste sploh še konkurenčni, če se boste morali recimo odpovedati športnim prenosom? 

Zagotovo bomo še globlje zdrseli v nek zastarel položaj. Kje drugje, kot pa na javni televiziji, bo gledalec gledal olimpijske igre. Komercialne televizije se ne grebejo za pokrivanje olimpijskih iger. Veliko bolj privlačna zadeva je evropsko prvenstvo v nogometu, še posebej, če bomo priča kakšni lepi novici. Če mi tega ne bomo delali, bodo gledalci za to prikrajšani in to je tista bistvena stvar. Olimpijske igre so nekaj, kar mora javna televizija delati za svoje gledalce.

Že dolga leta vodstvo RTV predlaga tudi za zvišanje RTV-prispevka. Kakšno je vaše mnenje glede tega in koliko možnosti pravzaprav obstaja, da se to res zgodi?

Toda politično bi bilo zvišanje RTV-prispevka precej samomorilska poteza ... Še več, RTV očitajo, da je preglomazna, da vas je preveč in da tako ali tako nihče nič ne dela.

Znašli smo se v začaranem krogu. Naša RTV – in v evropskem prostoru nismo izjema – je bila v določenih političnih obdobjih izpostavljena tudi šikaniranju, pogosto s strani politike, iz političnih krogov, tudi populistično naravnanih krogov. Populisti so povsod po svetu največji sovražniki javnih televizij. Grožnje s prenehanjem plačevanja RTV-prispevka, laži, insinuacije, ki se širijo o tej hiši.

Tega je res ogromno in mislim, da moramo tudi mi prevzeti svojo vlogo in narediti več pri tem, da komuniciramo z javnostjo, da pojasnjujemo, kaj delamo, zakaj delamo in kaj je naša naloga. Da smo transparentni pri načinu poslovanja, da ničesar ne skrivamo, da pojasnjujemo, kaj vsak zaposleni dela za svojo plačo. To se mi zdi izredno pomembno in velik del svojega programa, ko sem kandidirala za direktorico TVS, sem namenila tudi temu, torej transparentnemu vodenju, komuniciranju z javnostjo. Zelo nam škodi, da si javnost o nas ustvarja mnenje na podlagi laži, pogosto namernih zavajanj, kakšna stvar pa je tudi res. Te stvari je treba pojasniti in tam, kjer je treba, tudi popraviti.

"Ogromno je stvari, ki jih je treba reševati in velik del je na nas. Velik del pa je tudi na strani zakonodajalca, ki mora poskrbeti, da bomo lahko delali v dobrih pogojih in znali zagovarjati in utemeljevati vse svoje odločitve, ki javnosti oziroma našim gledalcem niso všeč." Foto: Bojan Puhek

Zelo enostavno je govoriti o tem, da je ljudi preveč, da nihče nič ne dela. To ni res. Seveda imamo ljudi, ki so premalo obremenjeni in zelo se bomo potrudili, da jih enako obremenimo. Ta hiša ima ogromno težav. V zadnjem obdobju desetih oziroma 15 let smo zelo slabo pomlajevali naše kadre. Povprečna starost zaposlenih na RTV je blizu mojih let in jaz sem zelo močno v drugi polovici svoje profesionalne poti. Če ne privabljaš mladih kadrov in jim nisi zanimiv, potem se seveda zatakneš v času.

Mi nismo vabljivi za mlade kadre in odgovor zakaj, je verjetno jasen. Če je RTV vseskozi predmet političnega obračunavanja, če je orodje v obračunu ene in nato druge politične opcije, to nikoli ni dobro za televizijo. V tem smislu so naši pogoji dela bistveno slabši od nekega finančno in zakonodajno bolje utemeljenega javnega servisa. Ogromno je stvari, ki jih je treba reševati in velik del je na nas. Velik del pa je tudi na strani zakonodajalca, ki mora poskrbeti, da bomo lahko delali v dobrih pogojih in znali zagovarjati in utemeljevati vse svoje odločitve, ki javnosti oziroma našim gledalcem niso všeč.

Določena politična opcija povsem odkrito poziva k neplačevanju RTV-prispevka. Imate zaradi tega finančno škodo? 

Teh informacij nimam. Tudi nisem dobila takega vtisa, pravzaprav bi rekla, da ravno nasprotno. Objavljena je bila Valiconova javnomnenjska raziskava Ogledalo Slovenije, ki beleži povišanje stopnje zaupanja v javno RTV. To je bila za nas, zame osebno, izredno dobra novica, polepšala mi je delovni teden.

To pomeni, da se nekaj dogaja, kar je zelo pomembno. Iz totalne luknje, v katero smo zdrsnili, smo razmeroma hitro naredili bliskovit odskok. Še vedno nismo na fenomenalno dobri poziciji, smo pa na bistveno boljši. Iz raziskave izhaja, da se na splošno medijem stopnja zaupanja ni zvišala, medtem ko se je naši hiši izjemno zvišala. To pomeni, da gledalci neke spremembe čutijo kot svoje. Spremembe v informativnem programu so očitno zelo dobro sprejeli. Če si ogledate lestvico zaupanja, se prav v segmentu voditeljev kaže, da smo si povečali stopnjo zaupanja tudi z menjavo nekaterih voditeljev, kar se je zgodilo v informativnem programu.

Valiconova javnomnenjska raziskava Ogledalo Slovenije je oktobra zabeležila dvig zaupanja v javni zavod RTV Slovenija. Foto: Bojan Puhek
Pa lahko poveste, kaj se dogaja z gledanostjo TVS? Recimo v primerjavi s podatki za lansko leto?

Naš programski kontroling zelo previdno zaznava izboljšave. Program zelo hitro izgubi gledanost, to se lahko zgodi v enem mesecu, kar se je nam tudi zgodilo. S programsko politiko prejšnjega vodstva se je gledanost izredno znižala. Podatki o gledanosti so tudi javno dostopni. 

Medtem je povrnitev gledalske pozornosti zelo dolgotrajen proces. Danes ljudje niti ne bežijo več h konkurenci, temveč k raznim plačljivim platformam. Naša velika konkurenca so tako postali Netflix, HBO in drugi paketni programi.

Zdaj nas s tem totalno omejenim proračunom – upamo, da vendarle ne bo tako hudo – čaka zelo težko obdobje bitke za povrnitev gledanosti, najprej pa za povrnitev zaupanja gledalcev, da bodo spet verjeli, da ponujamo kredibilen program. 

Ob tem želim poudariti, da mi nismo le informativni program, po katerem nas vsi kar tako počez sodijo. Na TVS ustvarjamo mnogo vsebin, ki so dobro gledane, ki so pomembne, ki morajo biti na javni televiziji, saj so tudi zakonsko določene.

Vendarle, glavni predmet poželenja politike – tako leve kot desne – je bil vseskozi predvsem informativni program TV Slovenija. Je novi zakon zdaj prinesel obljubljene spremembe, torej depolitizacijo javnega zavoda?

Če vprašate mene, mi tako zelo neodvisni od politike nismo bili še nikoli, odkar RTV obstaja. Gotovo vam bo kdo predstavil čisto drugačno sliko, vendar če sklepam iz teh malo izkušenj, ki sem jih imela s sedanjim Svetom RTV, zelo dobro pa poznam delovanje prejšnjega sveta, vem, kako so se tam sprejemale odločitve, vem, kakšni pritiski so se izvajali na informativni program, na TVS, potem imam zdaj občutek, da nam nihče nič ne narekuje. Mislim, da je to depolitiziran Svet RTV, ki tako funkcionira in občutim jih kot veliko spremembo v primerjavi z vsemi drugimi programskimi sveti doslej.

Da pa bi videla neke politične povezave, jih dejansko ne vidim. Če bi verjela v teorije zarot – pa ne – bi si lahko za vsakim človekom posebej predstavljala neka ozadja. 

"Če vprašate mene, mi tako zelo neodvisni od politike nismo bili še nikoli, odkar RTV obstaja." Foto: Bojan Puhek
Prejšnje vodstvo je uvedlo še eno informativno uredništvo, in sicer drugega programa. Bo ostalo?

To je stvar statutarnih sprememb in o tem ne morem kaj dosti povedati. Vsekakor se bomo v številnih omejitvah, ki jih delamo po vseh programih, morali odpovedati tudi nekaterim oddajam, ki nastajajo na drugem programu. Tako kot se bomo morali odpovedati tudi velikemu delu tuje produkcije in še kakšni stvari, ki jo bomo pogrešali na televizijskih zaslonih. 

Panorama je bil pogojno programski eksperiment za dobre čase, za finančno trdne in stabilne, a po enem letu se je ta eksperiment končal brez nekih vidnih rezultatov. O povečanju gledanosti na drugem programu ne moremo govoriti. Gre za minorno nizke številke in o tem ni vredno izgubljati besed.

Koga sicer vidite na čelu informativnega programa TVS? Zdaj je v. d. odgovorne urednice dolgoletna dopisnica iz Nemčije Polona Fijavž. Ji boste zaupali poln mandat?

Ravno v tem času je zunaj razpis in zelo si želim, da bi se prijavila. Mislim, da je izredno dobro začela, odobravam njene poteze, vidi se, da se z žarom loteva vodenja informativnega programa, da je skupaj potegnila te že skoraj razpadle niti različnih delov informativnega programa. Zelo upam, da ostane.

Prejšnje vodstvo je razmišljalo o ukinitvi dopisništva v Berlinu, kjer je bila Fijavž. Prišlo je tudi do drugih sprememb v dopisniški mreži v tujini. Odmeval je odhod Vlaste Jeseničnik iz Moskve, Karmen Švegelj pokriva celoten vzhod iz Bangkoka na Tajskem ... Se obetajo kakšne spremembe na tem področju oz. si jih morda želite, glede na to, da ima pri tem besedo tudi Radio Slovenija? Se obetajo kakšne spremembe tudi v dopisniški mreži po Sloveniji?

Težko rečem, kje jaz vidim kakšne viške in ne želim si zgubiti nobenega dopisništva. A če zmanjšujemo povsod drugod, bomo tudi tu morali sprejeti kakšen kompromis. To seveda ni samo moja odločitev, to je odločitev dopisniške komisije in navsezadnje uprave.

Kar se tiče dopisniške mreže po Sloveniji, gre za dopisništva v večjih mestih in da bi se tukaj obetalo kakšno zmanjševanje, si v resnici ne znam predstavljati. Mi kot javni medij moramo graditi na navzočnosti, ne samo v večjih mestih, ampak tudi na podeželju. Kot kažejo trendi na podeželju, nekoliko izgubljamo pozornost gledalcev in ta trend moramo obrniti. Če tukaj začnemo rahljati dopisniško mrežo, to ne bo dobro.

V dopisniški mreži po Sloveniji imamo ljudi, ki so strokovni, požrtvovalni, poznajo okoljsko problematiko in jim nikoli ni nič težko. V teh dopisništvih še gori ta duh RTV, zaradi katerega nikomur ni nič težko, kadar je nekaj treba narediti. In to je tako lepo videti.

"Če ne bi verjela, da je v tej hiši veliko ljudi z žarom v očeh, se ne bi prijavila za direktorsko mesto. Absolutno sem se prijavila zato, ker obstajajo skupine ljudi, ki si želijo sprememb in ki si želijo, da bi kot javni medij preživeli in še kaj naredili." Foto: Bojan Puhek

Rekli ste, da tam duh RTV še gori. Se zdi, da je v hiši zamrl?

Prestrukturiranje je pred nami. Marsikaj bomo delali drugače. Ob nastopu mandata sem zahtevala prenovljene koncepte vseh oddaj, ki jih pripravljamo na TVS. Ljudem nisem mogla reči, pripravite mi fenomenalne oddaje, ker nimamo denarja za grafične in scenske prenove, ne bomo delali z več ekipami na terenu. Lahko pa se vseeno potrudimo gledalcem ponuditi nekaj novega, razmisliti o novih pristopih, o voditeljih, ali so pravi, bi lahko bil kdo boljši, razmisliti moramo o tem, kako umeščamo prispevke. To, kar nam je ostalo in s čimer lahko delamo, so vsebinske zasnove oddaj. V tem težkem času, ko drugih stvari nimamo na voljo, moramo graditi na tem. Upam, da nam tu uspe prinesti kaj novega in svežega.

Če ne bi verjela, da je v tej hiši veliko ljudi z žarom v očeh, se ne bi prijavila za direktorsko mesto. Absolutno sem se prijavila zato, ker obstajajo skupine ljudi, ki si želijo sprememb in ki si želijo, da bi kot javni medij preživeli in še kaj naredili. Seveda pa obstaja tista druga skupina ljudi, kjer je prisotne veliko apatije, precej je rutine, inercij in vse to je sovražnik ustvarjalnega novinarskega dela.

To vodstvo z mojo ekipo je pred težko nalogo, ko moramo v izrednih finančnih razmerah v ljudeh spodbujati, da delamo drugače, kot smo delali doslej. Ni enostavno, rezultati ne bodo vidni takoj. Direktorica sem štiri tedne, a mislim, da bodo prvi rezultati vidni že prihodnje leto, če bomo seveda finančno preživeli to težko obdobje.

Predsednik vlade Robert Golob je v Odmevih dejal, da so se zavezali, da bodo tudi RTV očistili janšizma. Kako to razumete? Kaj je za vas janšizem? Je izjava predsednika vlade na mestu? 

Sem sociologinja in nerada podajam takšne nestrokovne oznake, kaj je zdaj to. Janšizem je politika, ki jo kot voditelj pooseblja Janez Janša. Pod janšizem razumemo strnjeno podobo oziroma izraz njegovih politik, kot jih je vodil v obdobju različnih vlad. Ta obdobja njegovih vlad za RTV niso bila dobra.

Besed premiera Goloba ne bi interpretirala, to se mi zdi odvečno. Jaz teh stvari sicer nikoli ne bi tako izrekla in ne predstavljam si čisto točno, kaj je on mislil s temi janšisti. Tudi nisem človek, ki bi dolgo razmišljala o tem, kaj je rekel Golob. On je to rekel, voditeljica mu je namenila začuden pogled, kaj zdaj to pomeni, in s tem je zgodba zame zaključena.

To ne pomeni, da si jaz to jemljem kot neko posebno nalogo, kot nekaj, kar bi jaz morala narediti. Imamo realne probleme, ki sem jih že prej omenila. Imamo kadre, ki so prišli skoraj neposredno iz političnih struktur, in kadre, ki so prišli iz medijskih satelitov prejšnje vlade. To je problem.

V naši hiši imamo namreč osnovno pravilo, da se je treba držati poklicnih pravil in načel novinarske etike. Drži se tega in ne dopusti, da politika vpliva na katerokoli tvojo odločitev, ki jo sprejmeš kot urednik, novinar ali pa direktor televizije. Če se držiš tega načela, potem ne vidim nobenega problema. Ne vidim nobene potrebe po čiščenju. Ta izraz je sicer za moje pojme izredno neprimeren. Dokler se ti osnovni postulati spoštujejo, je vse v redu. V trenutku, ko se ne spoštujejo, pa se začne drug pogled na stvar, ki je bistveno bolj neprijazen, je pa nujen.

"Svoje delo moramo profesionalno opravljati, pri tem pa se moramo zavedati tudi svojih, če tako rečem, človeških šibkosti. Zavedati se moramo, da imamo kdaj kje pristranski pogled na stvari, se o tem pogovarjati in poskrbeti, da je tega čim manj. To je moj recept." Foto: Bojan Puhek
Nekaterim kadrovskim spremembam smo že bili priča. Luka Svetina ne vodi več Odmevov, Valentina Plaskan in Nejc Krevs sta se poslovila s položaja voditelja Dnevnika, Igor Pirkovič in Vida Petrovčič nista več voditelja Arene, ki je dobila novo preobleko in nova voditelja. So te spremembe posledica čiščenja javne RTV janšizma, o čemer je govoril Golob?

Ne. Ta izjava je bila izrečena po že uvedenih spremembah. Ni bilo nekaj izrečeno, potem pa smo mi nekaj spreminjali.

Javnost je – tako kaže tudi Valiconova raziskava – te spremembe podprla, saj se je zaupanje v naše voditelje povečalo v trenutku, ko smo vrnili voditelje, ki imajo novinarsko in uredniško kredibilnost. Vrnili smo voditelje, ki so pred tem naredili med 100 in 400 novinarskih prispevkov, ki imajo novinarsko kilometrino, ki so se na novinarskih področjih že dokazali. Za voditelje oddaj ne potrebujemo ljudi, ki nimajo novinarske kilometrine. Tako mora biti, ker mi funkcioniramo drugače kot komercialni medij. Za nas velja kodeks, ki ga mora vsak spoštovati in to mora biti poosebljeno.

Mi smo torej zamenjali ljudi, ki so prišli k nam. Nekateri so bili brez trohice uredniških izkušenj, pa jih je prejšnje vodstvo imenovalo na najvišja uredniška mesta. Kaj bi pa vi naredili? Zamenjali smo nekatere ljudi, ki imajo za seboj zelo skromno novinarsko kariero, pa so jih dali za voditelje Dnevnika, zamenjali smo voditelja Odmevov, ki je prišel s strankarskega medija in je bil uvrščen za voditelja naše eminentne oddaje.

Ne mislim, da ti ljudje pri nas ne morejo delati. Spoštovati je treba novinarsko etiko, profesionalna merila, pridobivati novinarsko kredibilnost. Nekateri od teh kadrov, ki so bili zdaj zamenjani z drugimi, bolj izkušenimi in strokovnimi kadri, imajo lahko dobro prihodnost na naši televiziji. Nikjer ne piše, da ne bodo imeli čez dve leti prihodnosti pri nas. Zagotovo jo lahko imajo, je pa res, da do tod, tako kot pri vseh, vodi neka pot. 

Glede omenjenih kadrovskih sprememb, ki jih je naredila Fijavževa, so se pojavili očitki, da so bili ti novinarji kaznovani zaradi njihovega političnega prepričanja, predvsem zato, ker naj bi bili desni. Kako to komentirate?

Argument ne drži. Kako je lahko nek novinar desni? Novinarje ločim po tem, ali profesionalno opravlja svoje delo. Seveda ima svoja prepričanja in svetovni nazor, a fakti morajo držati in enako mora držati oblika podajanja informacij. Ločiti je treba, kaj je novica, kaj je komentar, vedeti je treba, kako se dela intervju, ali se intervjujancu polaga odgovore v usta ali se mu pusti širino odgovorov. Lahko se ukvarjaš s tem, kdo nastopa, kje nastopa, ali si izbral ustreznega sogovornika. Vse to je stvar novinarske strokovnosti in veščin. 

Gledalca ne zanima, ali je novinar lev ali desen in tega jim niti ne smemo tiščati v nos. Svoje delo moramo profesionalno opravljati, pri tem pa se moramo zavedati tudi svojih, če tako rečem, človeških šibkosti. Zavedati se moramo, da imamo kdaj kje pristranski pogled na stvari, se o tem pogovarjati in poskrbeti, da je tega čim manj. To je moj recept.

"V dopisniški mreži po Sloveniji imamo ljudi, ki so strokovni, požrtvovalni, poznajo okoljsko problematiko in jim nikoli ni nič težko. V teh dopisništvih še gori ta duh RTV, zaradi katerega nikomur ni nič težko, kadar je nekaj treba narediti. In to je tako lepo videti." Foto: Bojan Puhek
Uredništvo naj bi bilo pri kadrovskih odločitvah sicer avtonomno, torej če se odgovorni urednik odloči zamenjati nekega urednika, bi morala njegova oziroma njena želja obveljati. Se mislite v te odločitve vendarle kaj vmešavati?

Jaz bom vedno povedala, kaj si mislim, navsezadnje sem direktorica televizije. V statutu piše, da sem odgovorna za vse, kar se dogaja na televiziji in od te odgovornosti ne bom bežala. Je pa res, da imajo odgovorni uredniki na svojem področju precejšen del avtonomije, ne glede na to, ali mi je to všeč ali ne, in da se v program lahko vmešavaš samo do določene mere. 

Moje delo je, da postavim smernice, kako želim, da je naš program videti. Postavim standard, da se moramo truditi za mlade in prebivalce na podeželju, ki smo jih v prejšnjih letih izgubili in to ni v redu. Še en pomemben postulat, o katerem pišem v programu, je, da moramo poiskati vse tiste kroge ljudi, ki so se doslej čutili odrinjene od tega, da jih javna televizija nagovarja ali da imajo možnost soustvarjati program v smislu gostujočih.

Zagotovo si ne želim – in s tem ima problem veliko javnih medijev – da pogosto deluje malo preveč elitistično in potem še svetovnonazorsko levo. To ni za nikogar dobro. Moramo se razširiti in nagovarjati celoten spekter prebivalstva in vabiti ljudi iz vseh poti življenja v Sloveniji. Nekatere omejitve seveda so, nekih skrajnih opcij ali voditeljev, ki zagovarjajo uničenje RTV, seveda ne želimo, a drugače se nihče ne sme počutiti izključen. Če se počuti izključen, potem nekaj ni v redu. Recimo ena od smernic je tudi, da moramo delati na mladi publiki in Fijavževa je s svojo ekipo to že začela. Tam se ljudem prižigajo iskrice v očeh in to obožujem. 

Kaj je zdaj s stavko na RTV? Še poteka?

V to nimam vpogleda, povem lahko le, da stavkovna pogajanja potekajo, da se pogovarjajo.

Nekateri zaposleni na TV Slovenija so se med stavko precej izpostavili, tudi osebno. Med njimi ste bili tudi vi. Zdaj ste direktorica TV. Ste komu kaj dolžni oziroma ali kdo misli, da ste mu kaj dolžni?

Tega, da bi bila komu kaj dolžna, ne čutim. Niti ne vem, zakaj bi komu bila. Sem direktorica televizije z rekordno najnižjim finančnim proračunom, s hišo, ki je v težavah na marsikaterem področju. Ko mi nekdo reče direktorica televizije, se zavem, da sem direktorica v strašno nezavidljivem položaju. Jaz nimam s čim trgovati. Na tem področju ni nikakršne bojazni, da bi se kje kaj kupčkalo in trgovalo.

Ljudje, ki so v tej hiši dobro delali, bodo lahko dobro delali naprej, ne glede na vse te prerazporeditve. Trenutno smo v fazi, ko je ukinjen povečan obseg dela, nadure, to je vse, s čimer je prejšnje vodstvo na široko razpolagalo in si kupovalo podporo ljudi. Jaz nimam niti enega vzvoda, ničesar ne morem uporabiti, da bi si lahko kupila naklonjenost uredništva, da bi nekoga povišala, ker imam v tem trenutku popolnoma zvezane roke.

"Sem direktorica televizije z rekordno najnižjim finančnim proračunom, s hišo, ki je v težavah na marsikaterem področju. Ko mi nekdo reče direktorica televizije, se zavem, da sem direktorica v strašno nezavidljivem položaju. Jaz nimam s čim trgovati. Na tem področju ni nikakršne bojazni, da bi se kje kaj kupčkalo in trgovalo." Foto: Bojan Puhek
Zdaj ste direktorica televizije, še vedno pa vodite oddajo Intervju. Nekateri so se obregnili v to, češ da direktorica ne more biti tudi voditeljica oziroma novinarka. Kakšen je vaš komentar na to etično dilemo? 

Predvajala se je oddaja z Miho Kovačem, ker je bila predvidena še pred nastopom mojega mandata. Tiste oddaje nisem posnela, ker sem zbolela, imela pa sem narejene vse priprave za ta intervju in sem jo posnela po začetku mandata, uvrstili smo jo v program in s tem lepo sklenili zaključek mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu. 

Vse tiste, ki jih zelo skrbi, ali se bom še pojavljala na intervjujih ali ne, moram razveseliti, da absolutno ne bom zmogla biti direktorica TVS in še delati intervjuje. Super bo, če bom kdaj lahko kakšnega urednika pregovorila, da vskočim, da malo ohranim voditeljsko formo. To je bilo nekaj, kar sem v življenju zelo rada delala in ne bi rada zgubila te kondicije priprave intervjujev.

Na drugih televizijah ne mislijo, da je to neetično. Če pogledamo Petra Fraya z nemške nacionalne televizije ZDF, ki je zasedal primerljiv položaj, je imel celo svojo tedensko oddajo. 

Novice RTVS se obeta državna finančna pomoč

Trendi Tilen Artač: Bilo bi koristno, če bi politiki vzeli na znanje to, kar mi naredimo

Novice Ustavno sodišče o noveli zakona o RTVS