Lažne novice, kako si morajo poslanci urediti brade

Ob propadlem poskusu opozicijskih strank pred tednom, ki jih je vodila Maša Kociper (SAB), smo lahko slišali, da 90 okrajev ukinjajo na zahtevo ustavnega sodišča. Po teh ne najbolj resničnih trditvah opozicijskih poslancev so manipulirali tudi mediji.

Kako so lagali, kaj so jim "naložili" sodniki  

Poročali so, denimo, da so poslanci, ki so glasovali proti, s tem onemogočili spremembe, ki jih je parlamentu naložilo ustavno sodišče. Časopis Delo je to storil tako:

Trditev časopisa je bila netočna že pri oceni, kdo je onemogočil spremembo zakona o volitvah v državni zbor, ki je mogoča le, če bi zanjo glasovalo najmanj 60 poslancev. Če bi šlo res le za poslance SDS, ki jih je 26, in Roberta Polnarja iz DeSUS, bi bil volilni zakon s 63 glasovi gladko potrjen. A ni bil, ker je bilo za hitro ukinitev okrajev in še vrsto drugih novosti le 55 poslancev. Sprejem so ob poslancih SDS in Polnarju onemogočili še Predrag Bakovič (SD), Bojana Muršič (SD), Ivan Hršak (DeSUS), Franc Jurša (DeSUS), Jurij Lep (DeSUS), Branko Simonovič (DeSUS), Iva Dimic (NSi), Ferenc Horvath (narodnosti). Nobeden od teh spremembe volilnega sistema ni podprl.

Z izmišljeno razlago, da jim je ukinitev okrajev "naložilo" ustavno sodišče, so iz opozicije pred tem dosegli že odločanje državnega zbora po skrajšanem postopku. Ker je sistem volitev poslancev temelj celotnega demokratičnega sistema, bi moral biti vsak poseg vanj dobro premišljen. Odločanje po skrajšanem postopku to onemogoča in je bilo precejšnja norost. Da je takšno "rokohitrstvo" nespametno, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora.

Novice So znoreli? Na vrat na nos nov sistem volitev poslancev.

Da pa so bile tudi trditve o ukinjanju okrajev "po nalogu" ustavnega sodišča neresnične, kaže izrek odločbe, v katerem je ustavno sodišče pred dvema letoma zapisalo, da zakon o volitvah v državni zbor, ki določa okraje, ni v neskladju z ustavo. Tako:

S predlogom poslancev SDS, DeSUS in SMC je zdaj pred parlamentom prvič predlog, da bi popravili zakon o določitvi volilnih enot, kjer pa ustavno sodišče res je ugotovilo neskladje z ustavo, ker se volilni okraji med seboj po velikosti preveč razlikujejo. Ni pa določitve okrajev sodišče razveljavilo, saj bi s tem lahko povzročilo protiustavno pravno praznino, če državnemu zboru ne bi uspelo v dveh letih popraviti velikosti okrajev in volitev potem sploh ne bi bilo mogoče izvesti. 

Znano je namreč, da imajo poslanci velike težave, ko odločajo sami o sebi. O urejanju svojih lastnih  brad. Od volilnega sistema je odvisno, ali bodo še poslanci ali ne.

Predlagane spremembe 15 okrajev

DZ so sodniki določili najdaljši, kar dvoletni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti, ki so ga poslanci že zamudili. V tem času so dvakrat poskušali spremeniti kar celotni volilni sistem, česar ustavno sodišče ni zahtevalo. Še nikoli pa niso poskusili popravljati velikosti okrajev, kar sodišče je zahtevalo.

Pri obeh propadlih poskusih ukinitve okrajev je bilo že pred odločanji jasno, da jim bo spodletelo, ker niso imeli večine. 

Poslanci SDS, SMC in DeSUS zdaj predlagajo spremembe velikosti 15 okrajev v petih od osmih volilnih enot. Spremeniti jih je mogoče z navadno večino.

V enotah s sedeži v Kranju (Gorenjska), Postojni (Primorska) in Ljubljani Center se ne bi nič spremenilo.

Se pa bi spremenile velikosti v volilni enoti Ljubljana-Bežigrad, in sicer v okrajih Litija, Grosuplje, Ribnica in lvančna Gorica, v volilni enoti Celje, okraju Žalec II, v volilni enoti Novo mesto, v okrajih Novo mesto I, Trebnje, Sevnica, Litija, Trbovlje in Hrastnik, v volilni enoti Maribor, v okrajih Slovenska Bistrica, Maribor I in Maribor 3 ter v volilni enoti Ptuj, okraju Pesnica.

Skupaj bi bilo preoblikovanih 15 volilnih okrajev.

Celoten predlog lahko preberete tukaj.