Ljubljanska psihiatrična klinika z novimi prostori dnevnega centra

Dnevni center obsega devet novih ambulant, informacijsko-tehnološko službo ter koordinacijske prostore sektorja za izobraževanje in sektorja za raziskovanje. V njem so tudi prostori oddelka, ki je namenjen hitri celostni bolnišnični diagnostični obravnavi. Gre za sodoben objekt, ki je trajnosten, moderen in visoko funkcionalen, so sporočili s psihiatrične klinike.

Kot so napovedali, bodo nove ambulante pripomogle h krajšanju ležalnih dob, primerne pa so tudi za obravnave na terciarni ravni zdravstvene oskrbe.

Dnevni center in ambulante so namenjeni bolnikom z lažjimi in tistim s kroničnimi duševnimi motnjami, je ob odprtju v izjavi za medije povedal direktor UPK Bojan Zalar. "Na dnevni oddelek bodo prihajali tisti, ki se še integrirajo v družbo," je pojasnil.

V prostorih bodo tako izvajali delovno terapijo in programe reintegracije, pa tudi kognitivno-vedenjsko terapijo in asertivne treninge. Zlasti za starejše pa bodo izvajali tudi zdravstveno rehabilitacijo, saj so pogosto telesno izčrpani zaradi pridruženih kroničnih bolezni.

"Poslanstvo nove stavbe je zagotoviti čim višji standard uporabnikom storitev Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in predstavlja korak v smeri večje humanizacije psihiatrije ter njene destigmatizacije," je Zalar poudaril v nagovoru ob odprtju dnevnega centra.

Zbrane je nagovorila tudi predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec. Pojasnila je, da je na svetu vedno več ljudi z demenco. Večina jih živi doma, tri četrtine pa te diagnoze sploh nimajo.

"Pomembno je, da te bolnike čim dlje zadržimo doma, to pa lahko storimo samo v primeru, če je na voljo ambulantna oskrba, na katero se lahko obrnejo svojci," je poudarila. Nov dnevni center po njenih besedah ponuja prav to - dostopne ambulante. Želi si, da bo vzor tudi drugim krajem po Sloveniji.

UPK Ljubljana je za obnovo prispevala milijon evrov lastnih sredstev.

Zalar: UPK Ljubljana v roku izpolnila vseh deset naloženih ukrepov

UPK Ljubljana je po besedah Zalarja do predpisanega roka izpolnila vseh deset ukrepov, ki jim jih je po nadzoru zaradi sumov nasilja naložil urad ministrstva za zdravje. Svet zavoda bo o tem razpravljal na seji 27. februarja.

Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva je sistemski nadzor klinike končal konec septembra lani. V končnem poročilu je navedel, da so nekateri "zaposleni izvajali nasilje nad pacienti tako verbalno kot tudi fizično, za kar obstajajo tako dokumentirana gradiva kot tudi verodostojne priče". Kliniki je v odločbi odredil številne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Med drugim, naj na kliniki vzpostavijo mehanizme za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov, so takrat objavili na spletni strani ministrstva.

Rok za izvedbo ukrepov se je sicer iztekel 25. januarja letos, še nekaj dni pred tem pa so na ministrstvu za zdravje za STA ocenili, da UPK Ljubljana še ni izvedla naloženih ukrepov. Njihova ocena je temeljila na poročilu, ki so ga glede izvajanja ukrepov na ministrstvu od UPK prejeli že 28. oktobra lani.

Ministrstvo je o neizvajanju ukrepov opozorilo tudi svet zavoda. Predsednik sveta Tomaž Subotič je za STA konec januarja povedal, da so dopis ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel na to temo prejeli tik pred sejo sveta 23. januarja. Dopis in odgovor nanj bodo člani sveta obravnavali na naslednji seji, ki bo 27. februarja, je napovedal.

"Ministrstvo se z ukrepi ne strinja, ne pove pa, s čim se ne strinja, niti konkretno ne argumentira, kaj je narobe," pa je medijem ob robu današnjega odprtja novih prostorov klinike danes povedal Zalar.

"Pristali smo na tistih deset ukrepov, ne bi nam bilo treba, lahko bi šli v upravni spor, ne bi se ga bali," je poudaril. Kasneje je dodal, da mu je žal, da UPK Ljubljana upravnega spora ni sprožila.

Očitke o nasilju na kliniki in drugih nepravilnostih, med drugim o uporabi blazine za dušenje bolnikov, je Zalar tudi danes zavrnil. "Blazina se nikoli ni uporabljala za dušenje," je dejal. V enem primeru pa so jo po njegovih besedah uporabili pri osebi, ki se je z glavo zaletavala v zid. Poudaril je še, da so na kliniki v zadnjih dveh letih izvedli številna izobraževanja glede deeskalacijskih tehnik.

Ljubljanska psihiatrična klinika se že dlje časa spopada z očitki o nasilju zaposlenih nad pacienti, ki jih sicer vodstvo klinike vseskozi zavrača. Policija je po tem, ko je spletni portal N1 leta 2023 poročal o sumu nasilja na kliniki, sprožila kriminalistično preiskavo in podala kazensko ovadbo zaradi povzročitve lažje poškodbe.

Direktor Zalar pa je bil ostrih kritik deležen že pred dvema letoma zaradi izjave o tem, da so mnoge prijave spolnih zlorab neresnične, ker je to del sistema. Zalar se je tedaj branil, da je bila izjava iztrgana iz konteksta. Je pa tudi danes ob odprtju novih prostorov postregel z nekaj izjavami, ki so pritegnile pozornost. Med drugim je bil kritičen do medijev in pop kulture, ki pogosto prikazujejo psihiatrične bolnišnice kot kraje prisile, k stigmi pa prispevajo še strah pred zdravili, neinformiranost ter alternativne in konspirativne miselnosti, ki zanikajo potrebo po psihiatrični oskrbi.

Po njegovih besedah se zdravi le četrtina ljudi z duševno motnjo, k sreči tista, ki ima grobe motnje, tri četrtine ljudi z blažjimi motnjami, tudi osebnostno motnjo, pa ne, s čimer pa nastaja škoda v družbi. Ob tem je nanizal, da so ljudje z narcisistično motnjo lahko manipulativni, prihaja do zlorabe moči, družbeni vpliv pa imajo skozi visoke položaje, ki jih zasedajo v politiki in v gospodarstvu. Antisocialna osebnostna motnja je povezana s kriminalom, nasiljem in izkoriščanjem, pri mejni osebnostni motnji pa trpijo v glavnem družinske in socialne vezi.

Na UPK Ljubljana so sicer konec januarja objavili razpis za novega direktorja, ki bo na ta položaj imenovan za štiriletni mandat. Kandidati lahko prijavo oddajo do vključno 10. februarja do polnoči. Kot je predsednik sveta UPK Subotič nedavno pojasnil za STA, bo svet novega direktorja predvidoma imenoval na seji 27. februarja. Na vprašanje, ali se bo prijavil na razpis, je Zalar danes odgovoril, da ne ve. A je pristavil: "Vsi, ki jih poznam, so mi rekli, da bi moral kandidirati še enkrat."