Ponedeljek, 24. 2. 2025, 22.21
3 ure, 3 minute
Marsikateri podjetnik ne ve, da ima to pravico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
V letu 2025 so se prispevki povečali zaradi višje bruto plače v letu 2024, inflacije, obveznega zdravstvenega zavarovanja in nove zakonodaje, ki uvaja dveodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Medtem ko samostojni podjetniki zelo dobro vedo, koliko znašajo prispevki in kako se jim ti vsako leto zvišujejo, marsikateri ne ve, da lahko izkoristi pravico do bolniškega nadomestila za nego otroka. Poleg tega so podjetniki v tem času upravičeni do plačila prispevkov.
Samostojni podjetniki sami plačujejo prispevke za socialno varnost, težava pa se pojavi takrat, ko nastopi bolezen. Prvih 30 dni bolniško krijejo sami in ne dobijo nobenega nadomestila, od 31. delovnega dne dalje pa to preide v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Mesečni obračun prispevkov mora samozaposleni še vedno oddati, čeprav jih sam ne plača.
Marsikateri samostojni podjetnik pa ne ve, da mu pripada tudi nadomestilo za nego otroka, ki ga krije ZZZS, in da je poleg nadomestila v tem času upravičen tudi plačila prispevkov. Kot pojasnijo na ZZZS, nadomestilo za nego otroka pripada zavarovancu od prvega dne v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Nadomestilo plače zaradi nege otroka znaša 80 odstotkov osnove za odmero nadomestila. Osnova za odmero nadomestila pa so zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v preteklem letu, oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v letu, preden je nastala začasna zadržanost od dela.
Tako kot zaposlenim tudi samostojnim podjetnikom pripada pravica, da ostanejo z bolnim otrokom doma in za to prejmejo nadomestilo.
Kako do nadomestila za nego otroka
Samozaposleni mora za izplačilo nadomestila na ZZZS posredovati posebno pisno vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila samostojnih zavezancev, ki jo lahko najdete tukaj. S potrdilom o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) oziroma z bolniškim listom, ki ga zavarovancu izda osebni ali otrokov zdravnik, pa ZZZS že razpolaga. Prav tako ga ni treba posredovati na finančno upravo (FURS), saj potrdilo tja posreduje ZZZS.
Mora pa samozaposleni na FURS pravočasno oddati elektronski obračun prispevkov za socialno varnost za mesec zadržanosti, za katerega uveljavlja izplačilo nadomestila. Na navedenem obrazcu mora, kadar gre za nego otroka, označiti, da je začasno zadržan od dela v breme ZZZS. Do podatkov za obračun nadomestila plače lahko dostopate tukaj.
Upravičeni do plačevanja prispevkov
V času nege otroka samostojni zavezanec ni dolžan plačevati prispevkov, saj jih krije ZZZS. Na finančni upravi so pripravili izračun, za koliko se zniža prispevek, ko samozaposleni en dan oziroma osem ur skrbi za otroka.
Oktobra 2024, ko je prispevek za samostojne podjetnike znašal 544,04 evra, se je prispevek zaposlenemu, ki je bil zaradi nege otroka zadržan od dela v breme ZZZS en dan oziroma osem ur, znižal za 22,14 evra.
Direktor strokovne službe Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije Matjaž Prusnik pove, da podjetniki po večini niso seznanjeni s pravico do nadomestila za uveljavljanje bolniške za nego otroka.
"V Sloveniji imamo očitno slabo finančno in splošno opravilno sposobnost. Za to, da posamezniki ne poznajo svojih obveznosti in pravic, so si krivi sami oziroma je kriv sistem, ki jih ni poučil, kaj morajo znati, da sploh lahko opravljajo dejavnost," pojasni Prusnik. Težavo vidi v tem, da se ljudje lotijo nečesa, česar ne znajo, niti si o tem ne poiščejo zadostnih informacij.
V državno blagajno 70 evrov več lani
Če pravica do nadomestila za nego otroka finančni položaj vsaj nekaterih samozaposlenih nekoliko izboljša, jih bodo po žepu letos udarili višji prispevki. Ti se usklajujejo in torej tudi zvišajo s povprečno bruto plačo, ki je v letu 2024 znašala 2.394,92 evra bruto oz. 1.526,02 evra neto. Od plače za leto 2023 je bila višja tako nominalno (v bruto znesku za 6,2 odstotka, neto pa za 3,8 odstotka) kot tudi realno (v bruto znesku za 4,1 odstotka in v neto znesku za 1,8 odstotka).
Prispevki so določeni na podlagi zavarovalne osnove, ki znaša 60 odstotkov povprečne bruto plače preteklega leta. Na primeru povprečne bruto plače za leto 2024 lahko izračunamo, da zavarovalna osnova znaša 1.436,85 evra. Višina prispevka pa znaša 38,2 odstotka od osnove, torej bodo minimalni prispevki letos 548,9 evra (lani 544,04 evra). Maksimalni prispevki pa se obračunajo od 3,5-kratnika povprečne bruto plače, ki za letos znaša 3.202 evra (lani 3.004,4 evra).
Samozaposleni plačujejo tudi obvezni zdravstveni prispevek, ki je januarja lani nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tudi višina tega prispevka se usklajuje s povprečno bruto plačo in se bo s 1. marcem prvič spremenila, iz 35 evrov na 37,17 evra.
Od marca naprej bodo torej minimalni prispevki, vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom v višini 37,17 evra mesečno, znašali 586,07 evra.
Dodatno bo s 1. julijem samostojne podjetnike obremenil prispevek za dolgotrajno oskrbo. Dva odstotka zavarovalne osnove bodo morali plačevati za dolgotrajno oskrbo, kar znaša 28 evrov. Minimalni prispevek za samostojne podjetnike bo tako od julija dalje 614,07 evra, torej kar 70 evrov več kot leto prej. Leta 2024 so samozaposleni v državno blagajno plačevali 544,04 evra, leto prej 463,87 evra.
Dodatno bo s 1. julijem samostojne podjetnike obremenil prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Leta 2007 prispevki okoli dvesto evrov, danes trikrat toliko
"Ko smo začeli z Zavodom mladi podjetnik, so bili minimalni prispevki okoli dvesto evrov. Od leta 2007 do 2025 smo imeli visoko inflacijo, a vseeno gre za dvakratno povišanje prispevkov. To je brutalen podatek in to se ne bo nikakor rezultiralo v tem, da bodo podjetniki, večina jih plačuje minimalne prispevke glede na njihov zaslužek, zato imeli višje pokojnine," je prepričan soustanovitelj in direktor Zavoda mladi podjetnik Borut Borštnik.
Slovenija je podjetniško zelo neperspektivna in neprijazna država. Kot pojasni sogovornik, ljudje iščejo različne načine, kako izboljšati svoj položaj. Tako v prvem letu odprejo podjetje prek svojih staršev ali pa izberejo skrajno možnost in se izselijo.
"To se dogaja že leta, a zdaj mislim, da smo popolnoma zašli. Že dolgo časa se govori, da se podjetniki izseljujejo. Mogoče se je o tem govorilo taktično, mogoče se je pretiravalo, a zdaj se to dejansko dogaja. Podjetniki, ki dobro zaslužijo, delajo mednarodno in niso fizično vezani na Slovenijo, svoje prebivališče zamenjajo za drugo državo. Hrvaška je blizu, pol leta in en dan si tam ter si davčni rezident z bistveno nižjimi davki in prispevki," razloži Borštnik.
