Sreda, 23. 4. 2025, 11.24
2 uri, 55 minut
Med kandidati za novega papeža tudi kardinal slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Kardinal Vinko Bokalič Iglič je Slovenijo nazadnje obiskal decembra 2024. Takrat je imel mašo ob stoletnici škofovskega posvečenja škofa Janeza Frančiška Gnidovca.
Na konklavu, na katerem bodo po smrti papeža Frančiška izbirali novega poglavarja Katoliške cerkve, bo sodelovalo 133 kardinalov, za izvolitev novega papeža pa bo potrebnih 89 glasov. Volilno pravico ima tudi argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič, ki je star 72 let. Na londonskih stavnicah je favorit za novega papeža dosedanji vatikanski državni tajnik Pietro Parolin.
Papež Frančišek je imenoval 163 kardinalov iz 76 držav, med njimi tudi argentinskega škofa slovenskih korenin Vinka Bokaliča Igliča, ki sicer ne velja za enega izmed favoritov za bodočega papeža, a možnost, da je izbran, vseeno obstaja.
Rodil se je 6. novembra 1952 v Lanúsu v Argentini v družini slovenskih staršev Vinka Bokaliča in Pavle, rojene Iglič, ki sta kot izseljenca v Argentino prišla leta 1949. Oče je bil doma iz Mengša, mati pa iz Prevoj. Kardinal slovenskih korenin zna tudi slovenski jezik in ga še vedno aktivno uporablja. Slovenijo je nazadnje obiskal lani okoli božiča.
Tesno povezan s papežem Frančiškom
Vinko Bokalič Iglič ima tesne povezave s papežem Frančiškom. Prav on je namreč Bokaliča v času, ko je bil še nadškof Buenos Airesa, 29. maja 2010 posvetil v škofa, 23. decembra 2013 pa ga je imenoval za škofa škofije Santiago del Estero. Leta 2024 je papež Frančišek škofijo Santiago del Estero povzdignil v nadškofijo, Bokaliča Igliča pa imenoval za njenega prvega nadškofa ter mu podelil tudi naslov primasa Argentine. 6. oktobra 2024 je papež Frančišek objavil imenovanje Vinka Bokaliča Igliča za kardinala.
Kdaj se bo konklave začel, morajo kardinali še določiti. Volitve se morajo začeti ne prej kot 15 in ne pozneje kot 20 dni po smrti papeža, torej med 5. in 10. majem. Izbor papeža je izjemno nepredvidljiv. Znani pregovor iz Vatikana namreč pravi, da kdor gre v konklave kot papež, se vrne kot kardinal, kar pomeni, da glavni favoriti za papeža na konklavu pogosto na koncu niso izbrani, saj je glasovanje anonimno, nepričakovano in nepredvidljivo.
Na stavnicah favorit za novega papeža kardinal Parolin
Na londonskih stavnicah je favorit dosedanji vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. Na drugem mestu med t.i. papabili oz. možnimi kandidati za papeža je še en kardinal iz kurije, nekdanji nadškof Manile s Filipinov Luis Antonio Tagle. Sledijo mu kardinali Peter Turkson iz Gane, Italijan Matteo Zuppi, madžarski nadškof Peter Erdo in jeruzalemski latinski patriarh Pierbattista Pizzaballa, najvišji predstavnik katoliške cerkve na Bližnjem vzhodu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Stavnice in napovedovalci se sicer pogosto zmotijo. Tako je bilo tudi na prejšnjem konklavu leta 2013, ko je bil izvoljen Argentinec Jorge Bergoglio, ki si je izbral papeško ime Frančišek.
Za izvolitev novega papeža v strogi tajnosti za zaprtimi vrati Sikstinske kapele je pristojen kardinalski zbor, pravico in dolžnost voliti pa imajo le tisti kardinali, ki na dan papeževe smrti še niso dopolnili 80 let. V kardinalskem zboru, ki trenutno šteje 252 članov z vsega sveta, je takih kardinalov 135. Po poročanju medijev sta dva kardinala iz zdravstvenih razlogov odpovedala udeležbo na konklavu, tako da jih bo novega papeža izbiralo 133.
