Medijske svobode več, zadovoljstva s poročanjem medijev manj

S poročanjem so najbolj zadovoljni tisti v srednjih letih in poklicno izobraženi, najmanj pa starejši najvišje izobraženi. Zadovoljstvo s poročanjem medijev se znižuje z višino dohodka. Anketiranci so zadovoljstvo s poročanjem slovenskih medijev na lestvici od 1 do 5 ocenili s povprečno oceno 3,38. V primerjavi s prejšnjimi leti stopnja zadovoljstva s poročanjem slovenskih medijev pada, kaže anketa. Boljše stanje medijske svobode kot v lanskem letu Je pa po mnenju anketirancev stanje medijske svobode v Sloveniji v letošnjem letu nekoliko boljše kot v lanskem. Ocenili so ga s povprečno oceno 3,33, pri čemer so medijsko svobodo najvišje ocenili poklicno izobraženi, najnižje pa najnižje izobraženi. Kateremu polu so bolj naklonjeni mediji? Slaba polovica anketiranih meni, da imajo mediji enak odnos do obeh političnih opcij. Da so mediji bolj naklonjeni levici, jih meni 27 odstotkov, da so bolj naklonjeni desnici, pa 10 odstotkov vprašanih. Mnenje, da imajo mediji do obeh političnih opcij enak odnos, s starostjo slabi. Glede na dohodek so v enak odnos najbolj prepričani tisti z najnižjimi in najvišjimi dohodki. Skoraj 40 odstotkov anketiranih meni, da imajo parlamentarne stranke preveč pozornosti Da novim političnim strankam in listam mediji namenjajo ravno prav pozornosti, meni 39 odstotkov vprašanih. V to so prepričane predvsem ženske, najvišje izobraženi in prebivalci manjših krajev, manj pa tisti v srednjih letih in tisti z najnižjimi dohodki. Prav tako 41 odstotkov anketiranih meni, da mediji namenjajo ravno prav pozornosti parlamentarnim političnim strankam. Hkrati pa kar 39 odstotkov vprašanih meni, da jim namenjajo preveč pozornosti. Za dosedanje zunajparlamentarne politične stranke 37 odstotkov vprašanih meni, da jim mediji namenjajo ravno prav pozornosti, 33 odstotkov pa, da jim je namenjajo premalo.

Zaupanje v Televizijo Slovenija je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,62, v Radio Slovenija pa s 3,71. Med komercialnimi televizijami je bilo zaupanje v Pop TV ocenjeno s povprečno oceno 3,80, v Kanal A pa s 3,62. Pri obeh stopnja zaupanja pada s stopnjo izobrazbe in višino dohodka.

Delu najbolj zaupajo prebivalci urbanih območij in meščani Med časniki je bil z najvišjo povprečno oceno zaupanja ocenjen Dnevnik, ki je prejel oceno 3,52, zaupanje v Večer je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,40, v Delo pa s 3,36, enako kot Finance. Delu najbolj zaupajo prebivalci urbanih območij in meščani, Dnevniku in Večeru pa prebivalci manjših krajev.

Višja ocena zaupanja za Družino kot Mladino Zaupanje v Žurnal je bilo ocenjeno z oceno 3,12, v Žurnal24 pa s 3,27. Zaupanje v Slovenske novice je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,12, pri čemer se ocena zvišuje s starostjo ter znižuje z izobrazbo in dohodkom. Zaupanje v Mladino je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,26, v Družino pa s 3,32.

Zaupanje v lokalne tiskane medije se je zmanjšalo Zaupanje v komercialne radijske postaje je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,43, zaupanje v lokalne tiskane medije s povprečno oceno 3,18. Najbolj jim zaupajo tisti v srednjih letih in s srednjimi dohodki ter prebivalci ruralnih območij in zaselkov. V primerjavi s preteklimi leti se je zmanjšalo zaupanje v Žurnal, Žurnal24, Mladino in lokalne tiskane medije.

Anketo je med 24. in 27. oktobrom izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S telefonskim anketiranjem so zajeli 905 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin je v odzivu na rezultate raziskave zapisala, da smo, če se je stopnja medijske svobode izboljšala, zaupanje v medije pa poslabšalo, s pomočjo čudežne alkemije dobili uravnoteženi medijski prostor.

Sandra Bašić Hrvatin: Svetovne raziskave kažejo upad stopnje medijske svobode Kot dodaja, rezultate raziskave sicer težko komentira, saj raziskava svobodo medijev pojmuje samo skozi odnos medijev do politike in poročanja o političnih strankah. Primerljive svetovne raziskave pa po njenih besedah medijsko svobodo pojmujejo veliko širše. Te raziskave kažejo, da stopnja medijske svobode v praktično vseh državah, tudi v Sloveniji, pada, je pojasnila.

"Javni medij, ki izgublja zaupanje javnosti, bi moral resno premisliti o svoji vlogi" Podatki o stopnji zaupanja v medije so, kot meni, čisto druga "valuta" od branosti, poslušanosti in gledanosti, ki zanima oglaševalce in ji mediji brezpogojno sledijo. "Paradoksalno (ali pa ne) je, da ljudje bolj zaupajo programom komercialnih kot javnih medijev oziroma da bolj zaupajo hitrim (radio in televizija) kot počasnim medijem (tisk)," dodaja Bašić Hrvatinova. Javni medij, ki izgublja zaupanje javnosti, bi moral po njenem mnenju resno premisliti o svoji vlogi in položaju v medijskem prostoru.