Torek, 19. 1. 2021, 18.04
3 leta, 6 mesecev
Megalomanski projekti, ki spreminjajo podobo Afrike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,39
11
Po celotni Afriki v zadnjih letih rastejo številni pomembni infrastrukturni projekti, ki bodo celini pomagali, da spodbudi gospodarsko rast in se izvleče iz skrajne revščine. Gradnjo mnogih investicij so Afričani zaupali Kitajcem, ki pa imajo v zadevi popolnoma svoj interes: širjenje geopolitične moči.
Nova rafinerija v Nigeriji
Med največje afriške projekte po poročanju CNN trenutno sodi gradnja največje rafinerije na celotni celini. Projekta se je lotil Nigerijec Aliko Dangote, najbogatejši Afričan, ki ima pod palcem dobrih enajst milijard evrov premoženja.
Rafinerijo Dangote gradi v bližini nigerijske prestolnice Lagos. Pokrivala bo kar 2.635 hektarjev, dnevno pa naj bi predelala do 650 tisoč sodov nafte dnevno. Odprli jo bodo še letos.
Nigerija spada med z nafto najbogatejše države na svetu, a zaradi nezadostne in zastarele infrastrukture tega potenciala ne more v celoti izkoristiti. Poleg pomanjkanja goriva se zato država pogosto sooča tudi z izpadi električne energije.
Nova rafinerija v bližini Lagosa naj bi rešila nigerijske težave s pomanjkanjem goriv.
Gradijo najgloblje pristanišče v podsaharski Afriki
V bližini Lagosa prav tako poteka gradnja pristanišča Lekki. Gradnja najglobljega pristanišča v podsaharski Afriki naj bi bila končana leta 2022. Z novim pristaniščem, v katerem bi letno lahko pretovorili do štiri milijone ton blaga, želi Nigerija pospešiti svojo trgovino. Kitajska razvojna banka je v obliki posojil v projekt, ki naj bi omogočil 170 tisoč novih delovnih mest, vložila več kot pol milijarde evrov. Gradnjo so dodelili kitajski družbi China Harbour Engineering Company, ki je v projekt vložila 182 milijonov evrov lastnega denarja.
Welcome to Lekki Port, a multi-purpose, ultra modern deep sea port located in the Lagos Free Trade Zone, Ibeju-Lekki, Lagos. pic.twitter.com/stSJ3506Go
— Lekki Deep Sea Port (@LekkiPort) January 22, 2018
Nastaja nova prestolnica Egipta
45 kilometrov vzhodno od egiptovskega glavnega mesta Kairo raste nova upravna prestolnica države. Celoten projekt je vreden 48 milijard evrov. Nova prestolnica naj bi bila vladno in finančno središče države. Egiptovske oblasti upajo, da jim bo v novozgrajeno mesto, v katerem bo prostora za 6,5 milijona prebivalcev uspelo zvabiti del prebivalcev 20-milijonskega Kaira.
V mestu bodo postavili številne nebotičnike, med drugim tudi 385 metrov visoko stolpnico, ki bo ob dokončanju najvišja zgradba v Afriki. Prve dejavnosti naj bi v mestu poskusno zagnali že v prvi polovici letošnjega leta.
V mestu bodo postavili številne nebotičnike.
Nov jez, ki povzroča skrbi sosedom
Etiopija je lani zgradila največji afriški jez, ki naj bi ji zagotovil nemoteno oskrbo z elektriko. Jez na reki Nil je del projekta največje hidroelektrarne v Afriki, s katero želi Etiopija za več kot dvakrat povečati svojo proizvodnjo elektrike in postati njen velik izvoznik. Letno naj bi nova hidroelektrarna tako proizvedla šest tisoč megavatov elektrike. To bi tudi zmanjšalo hudo revščino v Etiopiji in pospešilo njen razvoj.
Egipt in Sudan, ki ležita nižje ob afriškem veletoku, pa se bojita, da bosta zaradi jezu dobila po Nilu premalo vode in bosta tako imela težave pri oskrbi z njo.
Jez na reki Nil je del projekta največje hidroelektrarne v Afriki, s katero želi Etiopija za več kot dvakrat povečati svojo proizvodnjo elektrike in postati njen velik izvoznik.
Največji infrastrukturni projekt po osamosvojitvi
Kenija se je lotila gradnje širokega železniškega omrežja, kar je njen največji infrastrukturni projekt po osamosvojitvi leta 1963. Leta 2017 so že končali prvi del projekta, in sicer 482 kilometrov dolg odsek med obalnim mestom Mombasa in prestolnico Nairobi. Vlaki na njem potujejo s povprečno hitrostjo 120 kilometrov na uro. Dobre tri milijarde evrov vreden projekt so skoraj v celoti financirale in zgradile kitajske banke in podjetja.
Leta 2017 so že končali prvi del projekta.
Kaj še nameravajo zgraditi?
Druga faza kenijske železniške revolucije je bila gradnja odseka od Nairobija do mesta Naivasha, ki je zaradi bližine nacionalnih parkov zelo priljubljeno pri turistih. Odsek, ki so ga prav tako financirali in gradili Kitajci, so odprli leta 2019. V prihodnjih letih nameravajo zgraditi še priključne tire, ki bi progo povezali z Etiopijo, Ugando in Južnim Sudanom.
Odsek, ki so ga prav tako financirali in gradili Kitajci, so odprli leta 2019.
2.700 kilometrov proge od Lagosa do mesta Kano
Nigerija pa se je medtem lotila gradnje 2.700 kilometrov dolge proge od Lagosa do mesta Kano, ki leži v notranjosti države. Nigerijske oblasti upajo, da bo izboljšanje potniškega in tovornega železniškega prometa na tej relaciji močno vzpodbudilo gospodarsko rast v državi. Deli projekta, v katerega so bila močno vpeta kitajska državna podjetja, so že dokončani.
The Kano-Dutse/Kano-Maradi railway, an agreement between Nigeria & Niger in 2015, coordinated by the Nigeria-Niger Joint Commission for Cooperation, is finally commencing. Its obj will be to harness raw materials, mineral resources, agricultural produce&serve domestic industries pic.twitter.com/QiwEaIJckF
— Kano Investment Agency (@InvestKan) January 12, 2021
Pristanišče bo s tem še povečalo svoje kapacitete
V največjem namibijskem pristanišču Walvis Bay poteka gradnja novega kontejnerskega terminala. Odprli naj bi ga septembra letos. Pristanišče bo s tem še povečalo svoje kapacitete. Že zdaj letno pretovorijo pet milijonov ton tovora. V zadnjih letih so z obsežnimi investicijami podvojili kontejntersko kapaciteto in močno skrajšali čakalni čas za ladje, ki čakajo na pretovor.
Namibia’s Walvis Bay Port now a regional logistic hub thanks to the new Bank-funded container terminal. The expansion is now fully operational, putting #Nambia on the map as home to a high-end port facility. 🚢⚓️🛳️ #IntegrateAfrica https://t.co/ZzYBFhnkTR pic.twitter.com/UpcMk7MkDO
— African Development Bank Group (@AfDB_Group) September 10, 2020
Sueški prekop ključnega pomena za egiptovsko gospodarstvo
Egipt je že leta 2015 končal 6,6 milijarde evrov vredno širitev sueškega prekopa, kar se pozna na povečani količini tovora, prepeljanega čez umetno zgrajen kanal med Rdečim in Sredozemskim morjem. Ker je prekop ključnega pomena za egiptovsko gospodarstvo, oblasti že načrtujejo dodatne izboljšave z izgradnjo tunelov pod kanalom in modernizacijo samega prekopa.
Leta 2001 so nad sueškim prekopom odprli slabe štiri kilometre dolg most.
11