Minister Mramor o vprašanju honorarjev: Nismo več v komunizmu

Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji, nismo več v komunizmu, je dejal minister, ki je zaradi honorarjev tudi sam pod drobnogledom javnosti.

Svojih honorarjev danes ni komentiral Minister danes v Bruslju ni komentiral številk o svojih honorarjih, o čemer so se ta teden razpisali nekateri mediji. "O svojih številkah še ne morem ničesar reči, ker sem zaprosil, da se izračunajo. Če jim ne bo uspelo, bom moral jaz izračunati danes ponoči," je povedal.

Dodal je, da ne ve, ali sploh še ima vso dokumentacijo, saj so se določeni roki, do katerih je treba hraniti podatke, že iztekli. "Nisem pričakoval, da bom to sploh potreboval," je dejal.

"Nismo več v komunizmu" Odstop ministrice za izobraževanje je tako po Mramorjevem mnenju napačen signal, kar je, kot je dejal, povedal tudi premierju Miru Cerarju.

"Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji. V tržni ekonomiji pač poskušamo razviti največjo mogočo kakovost in jo ponuditi trgu. Nismo več v komunizmu," je poudaril.

"Vsi so bili diskreditirani glede na to, koliko so imeli prihodkov" O ozadju zgodbe o honorarjih minister ni želel ugibati. "Ozadij pač ne poznam. Ne vem, zakaj je do tega prišlo. Vem pa, da je to od nekdaj način, kako se poskuša diskreditirati nekoga na javnem položaju. Če pogledate zgodovino, od Arharja in tako naprej. Vsi so bili diskreditirani glede na to, koliko so imeli prihodkov," je še dejal minister, ki sicer ne vidi razloga, zakaj bi njega to diskreditiralo oziroma oslabilo.

Minister zavrača ugibanja, da so v ozadju aktualni kadrovski postopki. Sistem Supervizor je bil nadgrajen, podatki so prišli v javnost. Ali so ustrezni ali ne, se bo po moje še razčiščevalo, tako metodologija kot korektnost prikaza, ne glede na vir financiranja, je pojasnil. "To je to. Ne vidim drugih povezav," je še povedal Mramor.

"Mladim je treba zagotoviti možnost, da tudi doma zaslužijo" V povezavi s honorarji je sicer poudaril, da si je kot dekan ekonomske fakultete izjemno prizadeval za čim več projektov in programov poleg rednih, financiranih iz javnih sredstev, kar je fakulteti zagotovilo kakovost in mednarodne povezave ter tudi odlične rezultate.

Ta prizadevanja so po njegovih besedah prispevala k povezavi fakultete z gospodarstvom ter k zagotavljanju kakovosti, ki je bila na primer potrebna za evropsko in ameriško akreditacijo, za kar so bila sicer javna sredstva prepičla.

Kot tretji cilj pa je Mramor izpostavil zagotovitev najboljših možnih kadrov, ki so dobro plačani in ne odidejo v tujino. "Kakovostni učitelji na fakulteti lahko dobijo v tujini vsaj še enkratno plačilo tega, kar dobijo tukaj. Zelo veliko mladih, in to najboljših kadrov, odhaja. Treba jim je zagotoviti možnost, da tudi doma zaslužijo. S tem ni nič narobe," je še poudaril.

"Kolegi v Ameriki imajo petek zase in se lahko ves dan ukvarjajo s tržno dejavnostjo" Ob tem je še pojasnil, da je bil v obdobju od leta 2003 do danes dve leti finančni minister in šest let dekan ter da teh osem let ni mogel opravljati projektov in da je tudi učil razmeroma malo, v nekaterih mednarodnih programih doma in v tujini, za kar je tudi dobil honorar.

Tudi sam sistem se ministru ne zdi sporen. "Ta sistem je normalen, imajo ga tudi drugje," je poudaril Mramor. "Kolegi v Ameriki imajo petek zase in se lahko ves dan ukvarjajo s tržno dejavnostjo, mi smo pa pač delali popoldne, pa sobote in nedelje," je ponazoril.

Povsod po svetu je tako urejeno, da odlične strokovnjake na posameznem področju spodbujajo, da ne učijo in raziskujejo samo v okviru fakultete, ampak da se čim bolj udeležujejo projektov zunaj fakultete in delajo zraven za trg, je še pojasnil.

Ekonomska fakulteta je po Mramorjevih besedah v njegovem času s temi dejavnostmi zagotavljala od 10 do 60 odstotkov dohodkov, ki jih je usmerjala v kakovost, v tuje profesorje, ki jih je imela takrat 82, v opremo, za katero ni bilo javnega denarja, in za stavbo.