Torek, 10. 12. 2024, 22.48
1 teden
Prehodni zakon o TEŠ
"Na tnalu celo življenje dobršnega dela prebivalstva Šaleške doline"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,17
Država bo za dve kurilni sezoni in pol Termoelektrarni Šoštanj namenila 400 milijonov evrov. Če tega ne bi storili, bi povprečno gospodinjstvo v Šoštanju in Velenju za ogrevanje plačalo 20 tisoč evrov na leto.
Vlada je s katastrofično retoriko v državni zbor poslala predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, s katerim v prvi vrsti rešuje propadlo investicijo v TEŠ 6 in z njo povezano zgodbo Premogovnika Velenje. Ključni argument za nadaljnje kurjenje premoga ni več proizvodnja električne energije, temveč ogrevanje Šaleške doline. Tam so po vladnem gradivu zimske temperature "nizke do te mere, da ob prekinitvi dobave toplote ogroženost zdravja in celo življenja ne bi bila le oddaljena ali teoretična možnost, pač pa gotova realnost". Poglejmo, koliko bo državo reševanje pred tem mračnim scenarijem stalo in zakaj.
Kot smo pri projektu TEŠ 6, ki ga je ta vlada podedovala, že navajeni, bo račun za to, da se bomo tej "gotovi realnosti" izognili, zasoljeni: za zgolj dve kurilni sezoni in pol v Šaleški dolini bo država Termoelektrarni Šoštanj zagotovila 403 milijone evrov ali približno 150 milijonov evrov na kurilno sezono.
Za ogrevanje bi morali plačati 20 tisoč evrov na leto
Teh 150 milijonov evrov na sezono predstavlja razliko med stroškovno ceno proizvodnje toplote v TEŠ za ogrevanje Velenja in Šoštanja in ceno ogrevanja, ki jo bodo do konca kurilne sezone 2027 plačevala gospodinjstva. Če bi ta plačevala stroškovno ceno, tako kot morajo to početi gospodinjstva v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugih krajih s sistemi daljinskega ogrevanja, bi večina bankrotirala, saj so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo izračunali, da bi povprečno gospodinjstvo moralo na leto odšteti kar 20 tisoč evrov.
Ceneje bi bilo ljudi preseliti, jim plačati najemnino in ogrevanje
Strošek je tako absurden, da bi bilo, če se pošalimo, družine iz Šaleške doline ceneje preseliti v Ljubljano, zanje plačati vsak mesec 1.500 evrov najemnine in jim kriti vse ostale stanovanjske stroške, vključno z ogrevanjem, ki v prestolnici v povprečju stane 918 evrov na leto.
Če bo zakon v državnem zboru, kjer se je ravno začela njegova obravnava, v taki obliki sprejet, bo država vrtoglave stroške proizvodnje toplote za ogrevanje Šaleške doline prevzela nase. V pretežni meri jih bo poplačala iz dividend, ki jih pričakuje iz Holdinga Slovenske elektrarne: letos naj bi dobila sto milijonov, leta 2025 110 milijonov, leta 2026 in 2027 pa vsakič po vsaj 75 milijonov evrov.
Zakaj je sistem ogrevanja v Ljubljani nekajkrat cenejši?
Ob tem se seveda poraja vprašanje, zakaj bo strošek ogrevanja približno 35 tisoč ljudi v Šaleški dolini nekajkrat višji od stroška za ogrevanje več kot 150 tisoč Ljubljančanov, ki so priklopljeni na sistem daljinskega ogrevanja Energetike Ljubljana. Iz letnega poročila te družbe je razvidno, da je bil v letu 2023 strošek proizvodnje toplote dobrih 122 milijonov evrov, pri čemer ta strošek zajema tudi proizvodnjo pare, ki jo v družbi prodajajo ločeno.
Letni stroški delovanja ljubljanskega sistema, ki oskrbuje skoraj štirikrat več ljudi, kot je odjemalcev v Šaleški dolini, so torej bistveno nižji celo zgolj od nadomestila, ki ga bo TEŠ letno namenjala država, pri čemer bodo prebivalci Velenja in Šoštanja seveda še naprej ob tem plačevali račune za ogrevanje.
Prek ogrevanja rešujemo TEŠ in Premogovnik Velenje
Razlogov za vrtoglave stroške je več. V glavnem so povezani s TEŠ, ki zaradi bistveno višjih cen premoga, kot so jih v Premogovniku Velenje obljubljali pred gradnjo preplačanega šestega bloka termoelektrarne, in dragih emisijskih kuponov s proizvodnjo ustvarja visoko izgubo. Ta bi v obdobju od leta 2025 do 2033 po projekcijah lahko znašala kar 2,43 milijarde evrov. Ne gre torej samo za reševanje vprašanja ogrevanja Šaleške doline, temveč tudi poslovanja TEŠ in Premogovnika Velenje.
V TEŠ ogrevanje Šaleške doline nikoli ni bila osnovna, temveč prej dopolnilna dejavnost, energetski objekti pa so bili dimenzionirani in projektirani v prvi vrsti za proizvodnjo električne energije, kar je ravno obratno kot v Ljubljani, kjer je sistem ogrevanja racionalnejši, bolje vzdrževan in ekonomičen.
V Ljubljani so letos dokončali plinsko-parno enoto, ki je nadomestila dva od treh premogovnih blokov. V prihodnjih letih naj bi začeli graditi še sežigalnico odpadkov, ljubljanski viri za ogrevanje in soproizvodnjo električne energije pa bi bili: plin, odpadki in biomasa. Energetika Ljubljana običajno vsako leto ustvari več milijonov evrov dobička.
Ob tem je zanimivo, da sta v Šoštanju tako kot po novem v Ljubljani poleg premogovnih blokov na voljo dve plinski enoti nekoliko manjše moči, za kateri je iz zakonskega predloga razvidno, da so pristojni preverjali tudi možnost njune uporabe za ogrevanje. Čeprav bi njuna moč glede na število odjemalcev v normalnih okoliščinah morala zadostovati, so na HSE ugotovili, da bi tudi po remontu in povečanju moči ene od dveh plinskih turbin sistem lahko v najboljšem primeru kril 83 odstotkov potreb po toplotni energiji v Šaleški dolini. Poleg tega bi sistem deloval neoptimalno, saj je sta bili turbini "nameščeni le kot rezervni ali podporni enoti in ne kot primarna sredstva za neprekinjeno obratovanje", kar naj bi predstavljalo preveliko tveganje ob izpadu ene od dveh enot.
Energetska sanacija v Šaleški dolini eksotika
A težave se ne končajo v šoštanjski termoelektrarni. Sistem cevi daljinskega ogrevanje je dotrajan, nujna pa je po podatkih velenjske in šoštanjske občine tudi obnova 12 večjih in 84 internih toplotnih podpostaj v večstanovanjskih objektih.
Tudi energetska sanacija stavb, ki se v večini občin izvaja že leta, se v Šaleški dolini ni še niti dobro začela, saj so v Velenju v celoti energetsko sanirali le štiri odstotke večstanovanjskih stavb, delno sanirali pa slabo tretjino večstanovanjskih stavb.
Gotovo je to povezano tudi s ceno ogrevanja v Šaleški dolini, ki je bila dolga leta tako nizka, da lastniki niso bili motivirani vlagati v energetsko sanacijo objektov. Tudi po nedavnih dvigih cene ogrevanja, ki so na ulice pognali občane, je ta v Velenju najnižja izmed vseh sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji. Tako bo po predlogu zakona tudi v prihodnje, saj naj bi Komunalno podjetje Velenje TEŠ plačevalo ceno toplote, ki je veljala 1. oktobra letos in znaša zelo ugodnih 47,8 evra na megavatno uro. Ta cena se bo ne glede na stroške TEŠ usklajevala le z inflacijo.
Nekdanja ministrica: Ali bodo tudi druge občine deležne takih spodbud?
Kot je za Siol.net povedala nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić, ki je projektu TEŠ 6 nasprotovala, so tako visoki stroški povezani z nesmislom, da bomo z ogromno termoelektrarno ogrevali v najboljšem primeru manjše mesto. "Tudi mi na Jesenicah, kjer živim, nimamo vprašanja ogrevanja idealno rešenega, omrežje je zelo dotrajano in izgube so velike. Ali bo tudi Jesenicam in drugim občinam država pomagala s takimi finančnimi vložki? Od kje Šaleški dolini ta moč?" se sprašuje Radić.
Ob tem dodaja, da je že pred gradnjo TEŠ 6 leta 2011 jasno napovedala, kaj se bo zgodilo. "Drugače se zgodba sploh ni mogla odviti. Prepričana sem, da so to vedeli tudi vsi, ki so upravljali TEŠ in bili na položajih v HSE," pravi.
Kateri vir naj bi nadomestil premog, še ni jasno
Ob napovedani državni pomoči v oči bode tudi dejstvo, da 400-milijonska injekcija v TEŠ ne bo prispevala nič k prehodu na okoljsko sprejemljivejše vire energije, temveč bo le kupila dobri dve leti časa, v tem času, natančneje do jeseni 2026, pa naj bi sprejeli odločitev o alternativnih virih za ogrevanje doline.
Med možnostmi se omenja sončne elektrarne in toplarne, male hidroelektrarne in biomaso iz odpadnega lesa, pri čemer je ambicija, da bi do novega sistema daljinskega ogrevanja prišli leta 2033.
Kot eno konkretnejših rešitev se v zadnjem času preigrava možnost postavitve plavajoče sončne elektrarne na umetnem Družmirskem jezeru, ki je nastalo zaradi pridobivanja lignita v velenjskem premogovniku. Ministrstvo za naravne vire in prostor je junija letos že objavilo pobudo za postopek državnega prostorskega načrta za to elektrarno.
