Torek, 26. 9. 2017, 15.04
7 let, 1 mesec
Pozor! Nabiranje užitnih gob na onesnaženih območjih je tvegano #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
4
Rek, da kaj "raste kot goba po dežju", očitno drži. Gobarska sezona je tudi zaradi deževnega vremena v polnem teku, na znanih rastiščih na Pohorju, Pokljuki, Goričkem in Smrekovcu pa v teh dneh kar mrgoli gobarjev. Nabiralci lahko izbirajo med najrazličnejšimi užitnimi vrstami, pozorni pa naj bodo na to, da gob ne nabirajo na onesnaženih območjih.
Sezona nabiranja gob vrhunec vsako leto doseže septembra in oktobra. Medtem ko se obdobja rasti skozi leta ponavljajo, so dobre letine po besedah poznavalcev navadno redke.
Kljub pestri izbiri so dobre in izdatne sezone gob redke
Čeprav je različnih vrst v gozdovih veliko, so dobre in izdatne letine gob redke.
"Na rast poleg toplote in vlage vplivajo tudi drugi dejavniki, ki jih za zdaj še ne poznamo. Vendar pa izdatne letine opažamo vsakih pet oziroma sedem let, ekstremno dobre pa samo vsakih 12 oziroma 15 let," pojasnjuje predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Slavko Šerod.
Poleg jurčkov, lisičk in dežnikaric po njegovih besedah v gozdovih v teh dneh lahko najdemo tudi golobice, sirovke in mlečnice: "Na Pohorju je tudi veliko veliko ježevk in zelo okusnih kopren, tako da je pestrost kar velika."
Medtem ko šampinjoni, kukmaki in dežnikarice uspevajo na travnikih, so gobani, lisičke in golobice vezani na različna drevesa. "Te gobe rastejo v sožitju z določenimi drevesi, na primer s hrastom, kostanjem ali smreko, in tam jih tudi najpogosteje najdemo," pojasnjuje Šerod.
Za gojenje tartufov primerna kar tretjina Slovenije
Čeprav je Slovenija geografsko majhna država, določene vrste zaradi podnebnih razmer ter različne sestave tal in rastja bolj uspevajo na točno določenih območjih.
"Na Primorskem, kjer so tla bazična in je več apnenca, je tudi diverziteta večja kot denimo na Štajerskem, kjer so tla kisla," pripoveduje predsednik Gobarskega društva Lisička.
Kot primer navaja tartufe, ki za svojo rast potrebujejo bolj rahla, peskovna in apnenčasta tla. Vendar pa je prepričanje, da tartufi uspevajo samo na Primorskem, po Šerodovih besedah zmotno.
"Raziskava iz leta 2013, pri kateri smo sodelovali s kmetijskim in gozdarskim inštitutom, je pokazala, da bi bila za gojenje tartufov primerna tretjina Slovenije. Poleg na Primorskem, ki je, ko gre za tartufe, že zdaj v naših glavah, tartufe namreč najdemo tudi na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini," pojasnjuje.
Tartufe bi po Šerodovih besedah lahko gojili kar na tretjini slovenskega ozemlja.
Zlato pravilo: nabirajte samo gobe, ki jih poznate
Hkrati dodaja, naj ljudje nikakor ne nabirajo gob, ki jih ne poznajo, saj so nekatere strupene vrste tudi smrtno nevarne. Do smrtne zastrupitve lahko pride predvsem pri vrstah z lističi, kamor sodijo tudi mušnice.
Te so podobne šampinjonom, opozarja Šerod in dodaja, vrsti pa se ločita po barvi lističev. Medtem ko je za mušnice značilna bela, so šampinjoni znani po rjavi barvi lističev.
"Težava je v tem, ker je rjava barva pri mladih šampinjonih še neopazna in prav z mladimi gobami se največkrat zastrupimo," opozarja poznavalec.
Zlato pravilo se glasi: nabirajte samo gobe, ki jih poznate.
Bodoči gobarji in nepoznavalci lahko po njegovih besedah veliko znanja o gobah in nabiranju pridobijo pri gobarskih društvih.
V 26 omenjenih društvih, ki so na območju celotne Slovenije, med drugim organizirajo razstave in strokovne ekskurzije, na katerih posamezniki lahko spoznajo osnovne zakonitosti nabiranja in značilnosti posameznih vrst.
Preberite še:
-> Po Sloveniji razsaja gobomanija #foto
-> Neverjetno, našel je 6-kilogramskega jurčka
Na onesnaženih območjih nevarne tudi užitne vrste
Tveganje po Šerodovih besedah predstavlja tudi nabiranje užitnih vrst na območjih, ki veljajo za onesnažene. Študije iz preteklih let so visoke koncentracije težkih kovin pokazale zlasti v gobah, ki rastejo na posameznih področjih v Šaleški in Mežiški dolini.
"Tudi povsem užitne vrste gob so lahko nevarne, če jih seveda nabirate na onesnaženih predelih. Nekatere od teh težkih kovin, na primer kadmij, so rakotvorne in ostanejo v telesu od sedem do trideset let," opozarja Šerod.
Poleg tega gobarje opominja tudi na spoštovanje pravil, ki jih določata uredba o varstvu samoniklih gliv in uredba o zavarovanih prostoživečih glivah.
Glede na omenjeni uredbi nabiralci v enem dnevu ne smejo nabrati več kot dveh kilogramov gob na osebo.
Da je sezona gobarjenja v polnem teku, pričajo tudi fotografije, ki nam jih je posredoval bralec iz Ljubljane.
"Uredba eksplicitno navaja, da dovoljeni dnevni iznos gob iz slovenskih gozdov predstavlja dva kilograma na osebo in še eno dodatno gobo, ki pa je lahko tudi težja," pojasnjuje Šerod in dodaja, da se s preveliko količino nabranih gob v naravi povzroča škoda.
"Eden od preteklih projektov je pokazal, da je iznos komercialno zanimivih gob iz slovenskih gozdov lahko tako velik kot celoletni posek lesa v gozdov. Finančni učinek zadnjega pa je leta 2011 skupno znašal 350 milijonov evrov," dodaja.
Več o tem, kako poteka inšpekcijski nadzor, pa v spodnjem videoposnetku pojasnjuje Jošt Jakša z ministrstva za kmetijstvo.
Novinarka: Petra Vehovar/Video: Planet TV
Lastniki gozdov gobarjev ne smejo preganjati
Lastniki gozdov trenutno nimajo nobenih zakonskih vzvodov, s katerimi bi gobarje lahko preganjali s svojih posesti.
Čeprav so nekateri lastniki gozdov zaradi gobarjev slabe volje, pa nabiralcev glede na trenutno zakonodajo ne smejo pregnati iz gozdov.
"Gobarjenje se obravnava kot rekreativna dejavnost v gozdu, nabiranje pa glede na lastništvo ni omejeno. Nekateri lastniki so sicer zaradi tega nejevoljni in poskušajo to spremeniti," pripoveduje Šerod.
V gobarskih društvih po njegovih besedah njihove pomisleke delno razumejo in se hkrati zavedajo, da neurejene razmere na tem področju lahko predstavljajo težavo.
"Skupaj z lastniki sodelujemo in poskušamo najti način, da bi bila volk sit in koza cela. Sosednje države denimo poznajo dovolilnice. Če je gobar nima, ga lahko lastnik prijavi pristojnim organom, če jo ima, je vse v najlepšem redu. Vendar pa je vprašanje, kaj se bo na tem področju naredilo oziroma spremenilo pri nas," pojasnjuje predsednik Gobarskega društva Lisička.
Ta med vsemi vrstami gob sicer ne prisega lisičke, ampak na poletnega gobana, ki začne rasti okoli junija. "Čeprav so prvi primerki velikokrat črvivi, pa so po aromi daleč najboljši. Najraje jih pripravim kar z jajčkom," še dodaja.
4