Nevladniki o beguncih: Od Slovenije pričakujemo, da bo začela zastopati bolj humano držo

Ena izmed pomembnih potez v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb, ki se zaradi vojnih in drugih nevarnih razmer ne morejo vrniti v svojo državo, je znotraj Evropske unije sprožitev mehanizma o začasni zaščiti, poudarjajo predstavniki nevladnih organizacij Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut, Slovenska filantropija in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij.

Takšno pravno varstvo je mogoče uporabiti v razmerah, ko zaradi velikega števila razseljevanja ni mogoče in izvedljivo ugotavljati za vsakega prosilca posebej upravičenosti do mednarodne zaščite. Direktivo o začasni zaščiti je Evropska unija sprejela leta 2001, pri čemer mora obstoj množičnega prihoda s sklepom ugotoviti Svet Evropske unije. Ta evropski pravni mehanizem pa beguncem zagotavlja bolj enake pravice kot azilne zakonodaje in postopki v posameznih evropskih članicah.

Pomembno je, kakšna stališča zastopa Slovenija tudi znotraj evropske skupnosti Ob vlogi Slovenije, ki naj v tem vprašanju zavzame humano zaščito, Franci Zlatar iz Slovenske filantropije ob navedenem pravnem mehanizmu navede še pomen ustreznega sistema nastanitve in učinkovitega procesa do dostopanja do azila. Prav tako je tudi pomembno, kakšna stališča v begunskem vprašanju znotraj Evropske unije naša država zastopa.

Načelo prepovedi vračanja lahko velja tudi za Madžarsko Ob tem omenjene nevladne slovenske organizacije poudarjajo še pomen načela prepovedi vračanja, ki državi preprečuje, da begunca ali prosilca za azil izžene ali prisilno vrne v državo, kjer je njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove etničnosti, vere, državljanstva, pripadnosti določeni skupini ali zaradi določenega političnega prepričanja. Prav tako ga ne sme vrniti v primeru, če bi v tej državi bil v nevarnosti zaradi nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali če gre za državo s sistemsko pomanjkljivim azilnim sistemom.

Prav ta pravni mehanizem pa je treba upoštevati tudi znotraj Evropske unije in ne samo v primeru tranzitnih držav, ti sta v primeru t. i. Balkanske poti na primer Makedonija in Srbija ali izvorne, kot sta na primer Sirija in Irak. Glede na obravnavo beguncev, ki smo jim priča na Madžarskem, lahko ta mehanizem velja tudi v primeru te evropske države. Več varnih in zakonitih poti za begunce Pri čemer je pomembno tudi, da begunci lahko izpeljejo svojo pot do želene države, kot še poudarjajo nevladne organizacije. Amnesty International pa države članice Evropske unije poziva, naj ponudijo več varnih in zakonitih poti za begunce s ciljem, da pridobijo mednarodno zaščito. Med temi naštevajo preseljevanje, humanitarni sprejem beguncev, humanitarne vize, združevanje družin, kjer pa to naj ne bo zoženo samo na nuklearno sorodniško skupnost. Sistem kvot je s stališča svobodne izbire ciljne države problematičen Ob vprašanju pomena svobode izbire ciljne države je sistem kvot na evropski ravni tako problematičen. Ta rešitev se tako ne kaže kot najboljša rešitev, vendar pa za zdaj kot edina.

Tako gre za načelo iskanja "najboljše mogoče rešitve", kot pravijo predstavniki nevladnih organizacij. Odgovor zato vidijo v poenotenju azilne politike med članicami Evropske unije.

Naj velja pozitivna diskriminacija V Sloveniji imajo prosilci za mednarodno zaščito pravico do nastanitve (v azilnem domu z mesečno žepnino 18 evrov, v primeru zasebne nastanitve pa dobijo finančno podporo v višini 135 evrov na osebo na mesec), zdravstvenega varstva, zaposlitve in delo – pravico do dela dobijo po devetih mesecih, pravico do osnovnošolskega izobraževanja, poskuša pa se jim omogočiti tudi nadaljnjo izobraževanje.

Zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito izhaja iz načela enakosti pravic, ki sicer veljajo tudi za druge prebivalce države. Še posebej za begunce pa velja, da morajo v začetni fazi biti deležni pozitivne diskriminacije, saj se le na tak način lahko vključijo v družbo, poudarjajo nevladniki.

Slovenija naj se pripravi na begunce Na prihod beguncev se moramo pripraviti tudi v Sloveniji. Vsaka občina bi tako morala imeti primerne nastanitve za begunce, svetovalca, predviden program učenja slovenskega jezika, aktivno politiko zaposlovanja in zagotavljati dostop do izobraževanja.

Integracija je dvosmerni proces V procesu vključevanja beguncev in migrantov je pomembna integracija, ki pa mora potekati na več ravneh in dvosmerno. Prilagajanja in medsebojno učenje ter poznavanje kulturnih kodov mora potekati med večinskim prebivalstvom in priseljenci v obe smeri.

Prav tako pa morajo biti izenačene pravne, bivanjske, socialno-ekonomske, izobraževalne, kulturne, politične in družbene pravice tako večinskega prebivalstva kot priseljencev, v praksi pa prepoznani in upoštevani tudi različni načini življenja in kulturni vzorci ter prakse.