Ponedeljek, 28. 8. 2023, 22.41
1 leto, 2 meseca
Ocena: S solidarnostnim prispevkom bi v prvem letu zbrali več kot 150 milijonov evrov
Ta teden bodo poslanci v Državnem zboru predvidoma potrjevali interventni zakon o odpravi posledic ujm, ki so Slovenijo prizadele v zadnjem mesecu. Med ukrepi, ki jih prinaša zakon, je tudi obvezen solidarnostni prispevek za leti 2023 in 2024 za obnovo Slovenije. Kaj nam prinaša, od katere osnove se bo obračunal?
Zakon predlaga uvedbo obveznega solidarnostnega prispevka za leti 2023 in 2024 za obnovo Slovenije.
Kdo bo prispeval?
- Fizične osebe, ki so zavezanci za dohodnino za leto 2023 oziroma 2024 (v skladu z Zakonom o dohodnini).
Izjema: fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka ne presega 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji za 2023 oziroma 2024.
- Pravne osebe, ki so zavezanci v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) za leto 2023 oziroma 2024.
Izjema: zavezanci, ki so v skladu z 9. členom ZDDPO-2 oproščeni davka.
Kaj bo osnova za obračun solidarnostnega prispevka?
- Fizične osebe: vsota bruto dohodkov osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo. Fizičnim osebam bo solidarnostni prispevek odmeril Furs ob odmeri dohodnine za leto 2023 oziroma 2024 na način in po postopku odmere dohodnine za posamezno leto.
To na primer pri osebi, ki prejema 2.200 evrov bruto mesečne plače, pomeni 6,6 evra na mesec oziroma 80 evrov na leto.
Izjema: dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo.
Stopnja davka: 0,3 odstotka
- Dohodki iz dejavnosti: dohodek iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024.
Stopnja davka: 0,8 odstotka
- Pravne osebe: davčna osnova dohodka po ZDDPO-2 pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024 oziroma za davčno leto, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024.
Stopnja davka: 0,8 odstotka
Koliko sredstev se bo zbralo?
Po ocenah ministrstva za finance bi se ob upoštevanju predlaganih stopenj zbralo okoli 74 milijonov evrov solidarnostnega prispevka od fizičnih oseb, okoli devet milijonov evrov od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, in okoli 71 milijonov evrov od pravnih oseb. Za prvo leto to pomeni skupaj 154 milijonov evrov.
Prispevek ali delovne sobote?
V predlogu interventnega zakona je tudi možnost, da delodajalec na podlagi soglasja delodajalcev in delavcev organizira delovno soboto, eno v tem in eno v naslednjem letu. V tem primeru se obvezni solidarnostni prispevek za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za sklad za obnovo, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka.
Če delodajalec v soglasju z delavci ne organizira delovne sobote, se solidarnostni prispevek plača v nezmanjšanem znesku.
Za delo na solidarnostno delovno soboto se delavec odpove svoji neto plači za ta dan, delodajalec pa prispeva v sklad v enakem znesku.