Direktor agencije za varstvo konkurence Andrej Krašek je le zadnji v vrsti vidnih oseb, ki so s pomembnih funkcij odstopile, ker niso zdržale pritiska.
Andrej Krašek, Alenka Trop Skaza, Andrej Oček in Dino Klobas so delovali vsak na svojem področju, a imajo eno skupno točko. Vsi so s svojih funkcij odstopili, ker niso zdržali pritiska. Kdo in kako konkretno naj bi izvajal pritiske, niso nikoli pojasnili.
Večjo vlogo pri kadrovanju bi morali imeti osebnostni testi
Kot poudarja Snežana Kragelj iz kadrovskega podjetja Kragelj & Kragelj, so razlogi za odstop nosilca javnih funkcij lahko zelo različni. Primer Krašek preslabo pozna, da bi ga lahko komentirala, dejala pa je, da so pritiski, ki so jih deležni nosilci javnih funkcij, različni. "Deležni so tudi groženj, ki so marsikdaj javno izražene. Tisti, ki izvaja grožnje, je v vsakem primeru šel predaleč. Ljudje si dandanes privoščijo marsikaj," o tem pravi Kragljeva.
Funkcija in inštitut izgubita podporo javnosti
Strinja se, da bi lahko število primerov, ko nosilec javne funkcije za svoj odstop navede pritiske, zmanjšali, če bi bilo kadrovanje opravljeno na profesionalni, ne politični podlagi. "Veliko vlogo pri kadrovanju bi morali imeti osebnostni testi. Tako lahko hitro ugotovimo, ali ima kandidat sposobnost prenašati pritiske in se z njimi spoprijeti ali ne," poudarja Kragljeva.
Doda, da osebnostni testi niso tako dragi. En namreč stane med 200 in 250 evri. "Škoda, ki jo en tak odstop povzroči, je veliko večja od cene osebnostnega testa. Vsak odstop nosilca javne funkcije namreč povzroči večmesečni zastoj dela. Tako sama funkcija kot inštitut izgubita podporo javnosti. Vemo pa, da ko se v javnosti ustvari tak vtis, ga je zelo težko spremeniti."