Četrtek, 17. 12. 2020, 7.00
9 mesecev, 2 tedna
Življenje v barvah - izjemne zgodbe edinstvenih ljudi
Opazili smo: navdihujoči Slovenci obarvali ulice prestolnice
Življenje brez barv bi bilo pusto in dolgočasno. V našem vsakdanu imajo zelo pomembno vlogo, saj dokazano vplivajo na naše počutje in razpoloženje, v njih med drugim dojemamo svet, z njimi se izražamo. Vsak s svojo barvno paleto in odtenki. Biti edinstven v svetu, ki ga vsak barva po svoje, ima več odtenkov in pomenov. Od nas samih je odvisno, kako si življenje pobarvamo, dobro pa je, da ni le črno in belo kot tipke tipke na klavirju, temveč pisano kot mavrica. Rdeča, zelena, modra, rumena, pastelna ali temno vijoličasta? Življenje "se zgodi" nekje vmes med različnimi, barvitimi odtenki.
Opazili smo, da je oktobra in novembra Citroën z družbeno angažirano kampanjo ulice preplavil z barvitimi plakati, na katerih so portreti edinstvenih posameznikov. V osrčju navdiha družbeno odgovornega projekta so ljudje, akcija pa v osnovi spodbuja mišljenje, da nas ravno to, da je vsak v nečem dober, povezuje. Zato smo kot celota še bolj zanimivi. Portreti ljudi, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, njihove zgodbe, zanimivi poklici, ki so predstavljeni tudi na Instagramovem profilu @citroen.edinstveni, so dodobra obarvali ulice in poskrbeli za barvitost sicer pregovorno sivega novembra.
"Edinstven za edinstvene"
Avtomobilska znamka Citroën ima edinstvenost zapisano v DNK. Citroën je v avtomobilskem svetu od nekdaj veljal za "posebneža" v pozitivnem smislu, tistega, ki si je upal premikati meje in rušiti stereotipe, tako na področju edinstvenega dizajna, vzornega udobja, drznega videza avtomobilov kot tudi z napredno tehnologijo. Izstopanje, edinstvenost in drugačnost ga vodijo oziroma bolje rečeno: peljejo med prav take ljudi. Med ljudi, ki spoštujejo raznolikost in edinstvenost – ne glede na to, ali imamo v mislih avtomobile ali koncept življenja in lastna prepričanja ter vrednote.
Znamka s tem tudi dokazuje, da njihov slogan "Vi nas navdihujete (ang. "Inspired by You") ni samo dobro premišljena oglaševalska fraza, vzdržna le na "papirju", pač pa še kako delujoča praksa. Edinstvene posameznike, s katerimi si deli vrednote, avtomobilska znamka posluša, se po njih zgleduje in jim prisluhe na različne načine - z barvami, idejami in rešitvami, ki niso vsakdanje. In ravno ta vzajemni odnos med enimi in drugimi, edinstvenost za edinstvene, je tisto, kar v tem kontekstu francosko avtomobilsko znamko loči od konkurence in jo dela posebno.
"Pomembno je, da imamo v življenju nekaj, kar nam obarva dan!"
Na Instagram profilu @citroen.edinstveni s sliko, videom in zgodbo edinstvene ljudi spoznamo na čim bolj osebni ravni. Vsak na svoj način ruši stereotipe in svoje življenje barva v unikatnih odtenkih. Edinstveni so v svojih vizijah, poklicih, hobijih, zanimivih življenjskih poteh, nazorih in načinu razmišljanja.
Za navdihujoč družbeno odgovoren projekt so poleg izredno zanimivih sogovornikov sicer najbolj odgovorni: predstavnica naročnika Polona Gruden, vodja projekta Andrej Kos, kreativni direktor Blaž Ritmanič ter tekstopiski Larisa Kočjaž in Neža Mihelič. Za produkcijo so poskrbeli v Studiu Bomba.
"Pomembno je, da imamo v življenju nekaj, kar nam obarva dan. Nekaj edinstvenega, kar nas sprosti in nam pričara nasmeh na obraz," razloži eden od sodelujočih v projektu, ulični bobnar Ajk Širca, ki življenje v barvah primerja z glasbo v sedemdesetih ter obdobjem flower power barv in mavričnosti. In kateri so ostali "barviteži", ki z edinstveno zgodbo prispevajo k razumevanju raznolikosti v osebnem in profesionalnem življenju, normalizirajo nove začetke ter dokazujejo, da je #zivljenjevbarvah lepše? Med sabo so si tako različni, a obenem tudi tako enaki: v življenju stopajo po edinstveni poti in vedno vidijo pozitivno stran.
V prispevku se osredotočamo na le nekaj njihovih edinstvenih lastnosti, celotno besedilo pa je dostopno na Instagram profilu @citroen.edinstveni.
Prva med njimi je Manca Berlec, mlada glasbenica in ustvarjalka videovsebin, ki pravi, da je življenje lepše v barvah, ker odražajo toplino in pozitivno energijo. Vsakdan si predstavlja v pastelnih barvah, ki jo nežno pobožajo in niso kričeče ter izražajo kreativnost na samosvoj način. "Najbolje je, da greš po svoji poti in izživiš svoje sanje," meni, njena edinstvenost pa je opazna na vseh področjih. Manca Berlec dokazuje, da tudi hobi lahko postane poklic. S svojo vedro osebnostjo oživi različne vloge, ki se jih loti, tudi tiste glasbene. Danes se najbolje počuti s kitaro v rokah, v letih pa se je priučila različnih instrumentov. Nekoč si je želela postati profesorica glasbe, a je to željo kmalu opustila.
Prepustila se je toku, svobodnemu ustvarjanju in zgrabila vsako priložnost, ki jo je življenje ponudilo. Čeprav si ni predstavljala, da jo bo glasbeno ustvarjanje privedlo tako daleč, se lahko danes pohvali z uspešnim nastopom na Emi in s svojim prvim albumom, ki ga je naslovila Gola. Uživa v nastopanju v živo, svoj glas pa posoja tudi risanim junakom v sinhroniziranih animiranih filmih. Dejavna pa je tudi na kanalih YouTube, kjer med drugim odlično popestri ekipo kanala YouTube NekiNeki. S kanalom Gaymerka pa dokazuje, da nad gamingom, igranjem računalniških iger, niso navdušeni le moški. Navdušenje nad gamingom, posebej z igranjem priljubljene igre Fortnite, rada deli s sledilci, svoje igralne podvige pa rada tudi prenaša v živo. Še kdo pozna kakšno igričarko?
"Življenje v barvah je lepše, ker je bolj raznoliko, bolj živo in ker nas znova in znova preseneča, nam daje različne občutke ter dopušča več možnosti," poudarja Noemi Zonta, longboarderka in ustvarjalka znamke Snappwear. Njena najljubša barva je rumena, ki je vedra in živahna, kot njena osebnost, tudi ona pa je dokaz, da lahko hobi postane služba.
In kako se je vse začelo? Pri štirih letih je v dar prejela rolko, ki jo je sčasoma zamenjal longboard. Ta je bil nekaj časa njena prva izbira, vse do poškodbe. Svojo srečo je nato našla v surfanju in bolj razburkanih valovih ob obali Atlantskega oceana, kamor se je preselila in se usmerila v šport deskanja na vodi. Pred dvema letoma se je vrnila domov, svoje izkušnje in znanje, doživet življenjski stil pa usmerila v odkritje edinstvene nove discipline rolkanja - surf-skata, ki simulira vožnjo na valovih. Že prva vožnja jo je popolnoma navdušila in ji obrnila življenje na glavo. Ko je na Instagramu objavila fotografijo doma izdelanega longboarda in jo delila s svojimi, takrat, 1000 sledilci, se ji je življenje obrnilo na glavo, hobi pa se je postopoma začel razvijati v posel. Sledila so povpraševanja velikih znamk za sodelovanje, zanimivi projekti in potovanja. Poleg tega je Noemi razvila svojo znamko nogavic za ljubitelje športov na rolki in retro mode. Danes jo denimo samo na Instagramu spremlja že več kot 94.000 sledilcev.
"Življenje ni črno-belo, ampak ga obarvajo odtenki čustev, energije in intimnih doživetij. Zato ga lahko vsak pobarvam po svoje in naredim še lepšega," meni Janez Cetin, ki ima z živalmi resnično edinstven odnos, ki mu ni para. Zaradi energije, ki jo izžareva, je njegova najljubša barva rdeča.
Svoje poslanstvo skuša dokazati s tem, ko se trudi ljudem in institucijam pokazati, da so živali družabna bitja, sposobna interakcije z ljudmi. Pred sedmimi leti je z ženo kupil posest z njivo, kjer je ustvaril kmetijo z različnimi vrstami živali, ki imajo terapevtski vpliv na ljudi in jih s svojo prisotnostjo neverjetno osrečujejo. Na svoji kmetiji skrbi za različne živali, od kuncev, čebel, rac, oslice, ovc in celo za konja lipicanarja. Obstaja verjetnost, da ste ga že srečali, ko se je z nandujem sprehajal po naši prestolnici, kjer so se njegova stališča o tem, kako dobro živali začutijo ljudi, izkazala za še kako resnična. Izkušnje so ga naučile, da ti življenje ponudi še boljše priložnosti, če se le ne predamo, ko nas okolica želi ustaviti. "Morda nas ravno to, da gremo proti toku in barvamo svet po svoje, dela edinstvene," sklene.
Tudi Martin Golob, najbolj priljubljen duhovnik pri nas, meni, da je življenje v barvah bolj živahno in polno. Njegova barvna izbira? Spomladansko zelena, ki predstavlja tudi barvo, s katero bi opisal njegovo življenje. "Da nas črno-bel pogled na svet ne omeji preveč, ga živimo na svoj edinstveni način in ga zato obarvajmo v pozitivo," poudari prvi slovenski vloger med duhovniki in že prava spletna zvezda.
V mladosti je sanjal, da bo delal na kmetiji, na koncu pa ga je karierna pot vodila med duhovnike. K poslanstvu, kjer danes ruši stereotipe na ta in drugačen način. "Bi morali ustrezati klasičnim vzorcem?" se sprašuje. Ne! "Pot, ki jo v življenju izbereš, je tvoja in prava. Po ovinkih pa prideš točno tja, kamor želiš," meni Martin Golob. Danes ga najbolj osrečuje dejstvo, da lahko kot župnik na poseben način pomaga ljudem. Pa ne samo v cerkvi, tudi digitalno in z vlogi, kjer širi svoj pozitivni pogled na svet in poslanstvo. Biti prvi slovenski vloger med duhovniki je gotovo edinstven hobi in del poslanstva, da širi pozitivne vibracije in oznanila med ljudi. "Če sem s tem vzor ljudem, sem svoje poslanstvo dosegel," razloži Martin Golob, ki ima številne oboževalce tudi zunaj župnije in sledilce, ki z veseljem pogledajo vsak njegov vlog.
Marija Lah kot edina v Ljubljani in ena od dveh v Sloveniji opravlja edinstven poklic. Že slabih 30 let se ukvarja s popravilom dežnikov in senčnikov v delavnici na Trubarjevi ulici, ki jo je prevzela od očeta. Sivi, temačni, deževni dnevi ji gredo resda na roko pri njenem poslu, vseeno pa sogovornica raje vidi svet v barvah. Najraje v pisanih, živahnih, polnih najrazličnejših odtenkov. Točno takih, kot so tudi dežniki, ki jih popravlja in ki pripadajo različnim lastnikom.
Pri njenem poslanstvu jo najbolj osrečuje dejstvo, da lahko strankam popravi najljubši dežnik ali pa ga izdela po naročilu, jim izpolni željo. Vsak dan se z veseljem odpravi v delavnico v Ljubljani, ki je nekoč imela veliko več popravljalnic dežnikov. Do danes pa se je obdržala le ta, ki jo vodi Marija Lah. In kakšen je njen nasvet, da bomo življenje v barvah uživali tudi v prihodnje? "Preudarno nakupovanje! Kupimo dober produkt in tega, če se ta okvari, tudi popravimo. Pa ne samo dežnikov. Izkoristimo vsako priložnost, da razbremenimo okolje – s tem odnosom bomo življenje v barvah uživali še dlje," odgovori.
Naslednji v vrsti, ki tako kot Janez Cetina lepša življenje živalim – le da na nekoliko drugačen način, je Simon Mihorič. Poudarja, da si v življenju to, za kar se boriš. Sam je torej izredno plemenit in dobrosrčen – bori se namreč za lepši vsakdan živali, posebej psov, med drugim pa vodi tudi društvo Srce za bulle. Fascinanten je podatek, da je v svojem življenju je rešil že več kot 22.000 zanemarjenih in zapuščenih živali, največ med njimi je psov. Živali oskrbi in jih socializira, potem pa jih brezplačno ponudi v posvojitev najbolj primernemu lastniku, v splošnem pa se trudi na tem področju spremeniti mišljenje, odpira obzorja, ozavešča o različnih pasmah, predava o psih ter o drugačnosti nasploh.
Njegovi začetki so sicer povezani z reševanjem pitbulov, za katere pravi, da so diskriminirani že samo na podlagi videza, kar se velikokrat (neupravičeno) pripeti tudi njemu. Simonovo zunanjo podobno namreč krasijo številne tetovaže, ki skupaj sestavljajo njegovo življenjsko zgodbo. "Sodi me po značaju, ne po videzu," trdi Simon Mihorič, za katerega še kako velja tisti znani rek, da ne sodi knjige po platnicah. Njegovo poslanstvo je načeloma dobro sprejeto, še vedno pa se najdejo ljudje, sistemi, ki mu delo otežujejo. A ne bo odnehal, v največje zadoščenje so mu slike psov rešenčkov, ki jih dnevno prejema od novih, skrbnih lastnikov, ter zbiranje hrane za živali. Njegova barva je resda črna, a tudi on svet raje vidi v barvah, saj pozitivno vplivajo na nas in nam dajejo občutek udobja.
Zakaj je edinstvena Faila Pašić Bišić? Odgovor je preprost – ker ne pusti, da bi stereotipi družbe preprečili njeno začrtano pot. Tega se ne drži le z besedo, pač pa tudi z dejanji in pogumom, saj, kot pravi, v edinstvenosti ni prostora za strah. Njena borbenost je ognjevita in opazna, tako kot njena najljubša rdeča barva, ki predstavlja moč, samozavest, pogum in ljubezen.
Na novo je definirala princip delovanja humanitarnih organizacij. Meni, da zbiranje hrane in oblačil ni in ne sme biti edini način pomoči ljudem v stiski. Meni, da si ti ljudje zaslužijo več, tudi priložnost zaživeti dostojno življenje na drug način. Kot predana zagovornica in direktorica človekoljubnega dobrodelnega društva UP Jesenice predstavlja vzor, h kateremu stremi ter se ne obrne stran, ko nekdo potrebuje pomoč. Prava potrditev njenega dela so osebni uspehi priseljenk, s katerimi sodeluje, najbolj ponosna pa je sicer na projekt Razkrite roke.
Že zgoraj omenjeni Ajk Širca je obalni bobnar iz Izole. Morda ste ga kdaj med igranjem na bobne ob cesti nad Izolo ali na morski obali opazili tudi vi. Pravi, da vsaka barva "paše v določen kontekst". "Tako kot glasba. Isti komad ne paše na vse trenutke enako," razloži. Njegova najljubša barva je temno vijolična, veliko vlogo pri tem pa imajo tudi Deep Purple, ki so njegovi vzorniki že od nekdaj, od otroštva, ko si je na lastno pest iz praznih škatel pralnega praška in dveh lesenih obešalnikov ustvaril prve bobne. Tudi domači so kmalu uvideli, da ne gre le za prehodno obdobje eksperimentiranja, pač pa za posebno strast, zato mu je mama tudi kupila prve prave bobne. Po razpadu njegove skupine bi bobne že skoraj prodal in zaključil glasbeno pot, pa ga je o nasprotnem prepričala njegova partnerica.
Na bobne preigrava še danes, koncertne dvorane pa je zamenjalo bobnanje na prostem, na ulici, ob cesti, na poljih, kolesarskih ter tekaških maratonih - povsod, kjer mimoidočim (in sebi) obarva dan na bolje. Glasba mu pomeni vse. Tudi dež ga ne ustavi pri bobnanju na prostem. Takrat si preprosto poišče zavetje. Sive dni pa si polepša tudi s poslušanjem glasbe. "Ko v življenju najdeš ventil, s katerim sprostiš vse pritiske in čez čas nabrano negativo, najdeš srečo," meni Ajk, ki se z igranjem bobnov odklopi in priklopi v svoj edinstveni svet.
Skozi kuhinjo in kulinarične sposobnosti svojo edinstvenost kaže Rami Murad, prvi arabski kuhar v Sloveniji. Edinstveno pot v Sloveniji je začel pisati pred 16 leti, ko se je iz Sirije na sončno stran Alp odpravil pomagat bratrancu v lokal na Trubarjevi ulici v Ljubljani, ki še danes slovi po dobrem falaflu.
V Kamniku, kjer živi z družino, ima danes svojo restavracijo. Tam ustvarja edinstvene kulinarične specialitete, ki so plod navdiha kulinarično sposobne mame in chefov v velikih, tudi luksuznih sirskih restavracij, kjer se je uril kot kuharski vajenec. Naučeno znanje nenehno nadgrajuje in mu dodaja tisto piko na i. To se poleg okusov velikokrat odraža v sami predstavitvi krožnika.
Z veliko vaje, neverjetnim smislom za okuse in detajle je razvil edinstven stil kuhanja, poudarja pa, da je skrivnost sirske kuhinje v začimbah. Denimo, v njegov falafel daje posebno mešanico sedemnajstih začimb, recepte pa si tudi pridno zapisuje. Kuharski mojster, ki je po izobrazbi sicer diplomirani arhitekt, pripravlja tudi kuharsko knjigo arabskih jedi v slovenskem jeziku, pri tem pa si želi, da bi pisane arabske okuse ustvarjali tudi v domačih kuhinjah. Od gostov najraje sliši pristen "vav", pa naj se ta nanaša na okus hrane ali videz samega krožnika. Dodaja, da ljudje na krožnikih najprej opazimo rdečo barvo, ki najbolj izstopa. To je tudi njegova najljubša barva in z njo ustvarja edinstvene recepte vsak dan.
Svojo edinstveno naravo je predstavila tudi Janža Dolinšek, oblikovala keramike, ki svoje delo najbolj celovito opiše kot nežno prelivanje toplih, zemeljskih odtenkov, od bele do rjave, z oranžnimi toni vmes. Pravi, da najljubše barve nima, saj da je ta odvisna od letnega časa, počutja in ne nazadnje tudi od konteksta. Strinja pa se, da je življenje v barvah lepše, saj z njimi povezujemo zgodbe edinstvenih ljudi.
"Kontrasti v odnosih in družbi so krasni. Če bi vsi imeli vse "dobre" lastnosti, soljudi sploh ne bi potrebovali. Prav tako ne, če bi vsi počeli enake stvari," pravi Janža, ki kot oblikovalka uporabne keramike ustvarja v svojem studiu in v domači dnevni sobi.
A ni bilo vedno tako. Več let je bila zaposlena v podjetju, kjer je opravljala administrativna dela, pa tudi za klasično tovrstno študijsko pot se ni odločila. Življenje je imelo za Janžo poseben plan in na srečo mu je sledila. Ubrala je svojo "špuro", poslušala svoje srce in navdih, ki ga je našla v ustvarjanju 3D-oblik. Na poti življenja je ugotovila, da za svoje izražanje potrebuje nekaj dobesedno oprijemljivega. Obiskala je delavnico oblikovanja keramike, postala je vajenka, postopoma pa se ji je začel odpirati nov svet, v katerem še danes ne manjka ustvarjalnosti. Pri svojem delu posebej ceni svobodno izbiro in kopico materialov, iz katerih lahko ustvariš (skoraj) karkoli. Glina ji ponuja neštete možnosti za ustvarjanje, njena zgodba pa je dokaz, da je vredno v življenju poiskati tisto področje, ki nas osrečuje. Četudi za to zapustimo na videz "varno" okolje, cono udobja, a ne pozabite - naša edinstvenost in barvitost lahko do izraza prideta le, ko počnemo tisto, za kar nam v resnici bije srce.