Sreda, 26. 2. 2025, 9.57
1 ura, 6 minut
Pirc Musarjeva gosti Milanovića: Odnosi so že več let odlični #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
Hrvaški predsednik Zoran Milanović in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar imata različna stališča glede vojne v Ukrajini in politične nestabilnosti, povezane z njo. Medtem ko Pirc Musar, ki Milanovića gosti na njegovem prvem obisku v tujini po izvolitvi, poudarja pomen enotnosti EU, je Milanović je prepričan, da Evropske unije pri reševanju vojne v Ukrajini ne bo nihče nič vprašal. Predsednika sta sicer poudarila odlične gospodarske in politične odnose med državama, odsev katerih je tudi dokončno usklajen predlog sporazuma o obnovitvi dvajsetih mostov med državama. Glede arbitražne sodbe o meji je Milanović ponovil, da je Hrvaška ne priznava, Pirc Musar pa si želi, da bi vladi začeli pogovore o demarkaciji meje.
Odnosi cvetijo
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na novinarski konferenci dejal, da so zadnja leta odnosi med državama dobri. "Je nekaj vprašanj, ki so še odprta. Pogovarjala sva se o bilateralnih stvareh. Vse nas bremeni stanje v Evropi in svetu. Hočeš nočeš moraš imeti mnenje in aktivno delovati v smeri rešitev." Poudaril je, da je v Sloveniji tudi z namenom gradnje mostov med državama.
Nataša Pirc Musar je Milanoviću čestitala za drugo zmago na predsedniških volitvah. "Pogovarjala sva se o procesu Brdo-Brioni. Trudimo se, da bomo tudi letos to srečanje imeli. Poiskala bom naslednjega gostitelja tega srečanja. Pomembno je, da imamo predsedniki na tem območju odprt dialog."
Gradijo se mostovi
Pirc Musar je poudarila odlično gospodarsko sodelovanje s Hrvaško kot četrto najpomembnejšo partnerico Slovenije in omenila trend povečevanja števila hrvaških turistov v Sloveniji. "Zoran je omenil gradnjo mostov. Dokončno je usklajen sporazum obnovitve dvajsetih mostov med Slovenijo in Hrvaško. Pričakujemo, da bo podpisan do konca leta," je dejala Pirc Musar.
Ukrajina kot točka razhajanja
"Morda se s predsednikom ne strinjava v nekaterih pogledih," je povedala Pirc Musar glede vojne v Ukrajini. Milanović je namreč prepričan, da Evropske unije pri reševanju vojne v Ukrajini ne bo nihče nič vprašal, saj da gre za reševanje med ZDA in Rusijo. "Vse članice bi morale sodelovati v pogovorih glede varnosti na evropskih tleh," se je odzvala Pirc Musar.
Ali bi bilo za Hrvaško sprejemljivo, da se vprašanje Ukrajine reši tako, da izgubi petino ozemlja, se je glasilo eno od vprašanj za Milanovića, a konkretnega odgovora na to ni podal. "Sploh ni bistveno, kaj je za Hrvaško sprejemljivo. Za veliko Hrvatov je nesprejemljivo, kar se dogaja v Gazi, kjer nimajo protizračne obrambe. Slovenija je priznala Palestino in za to ji čestitam."
"Morda se s predsednikom ne strinjava v nekaterih pogledih," je povedala Pirc Musar glede vojne v Ukrajini.
Evropa si je kriva sama
Evropo je v položaj, v katerem je, po mnenju Milanovića pripeljalo njeno neukrepanje. Pri tem je poudaril, da bi evropske države morale imeti v misli predvsem, da so tu že stoletja in da bodo tu tudi v prihodnosti. Po oceni hrvaškega predsednika je Evropa od začetka konflikta v Ukrajini ravnala zmedeno, rešitev za konec vojne pa leži v dogovoru med Washingtonom in Moskvo, pri čemer EU ne bo imela ključne besede.
Vojske za safari
Milanović je sicer glasen nasprotnik sodelovanja Hrvaške v Natovi misiji vojaške pomoči Ukrajini, ker da bi to lahko pomenilo tudi napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino in grožnjo državni varnosti. Prav tako ni naklonjen napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino ob morebitni sklenitvi premierja. Kot je dejal, namreč evropske države ne premorejo zadostnega števila vojakov, ki bi izvajanje mirovnega dogovora lahko nadzorovali. "Tega števila ni, britanska vojska ima trenutno 70.000 vojakov. Na žalost so to vojske za safari, to je realnost," je povedal.
Rešitev so mirovne sile Združenih narodov
Slovenija prihod mirovnih sil v Ukrajino zagovarja. Kot je poudarila Pirc Musar, je posledica vsakega premirja prihod mirovnih sil, ki da bi morale v Ukrajino priti pod okriljem Združenih narodov. O miru v Ukrajini se ne sme odločati brez Ukrajine in EU. "Ni prav, da se o miru na evropskih tleh pogovarjajo brez EU. Noben podpis mirovnega sporazuma ne more biti podpisan brez Ukrajine," je dejala.
Milanović se je sestal tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom.
Agresor ne sme biti nagrajen
"Slovenija si ne želi, da bi bil v teh pogajanjih nagrajen agresor in kaznovana žrtev," je dodala in izpostavila, da je kršitev mednarodnega prava že sprožitev vojne. Opozorila je še, da je za varnost v Evropi ključna enotnost in da ji v nasprotnem primeru ne bo pomagalo niti oboroževanje. "Vse orožje tega sveta nam ne pomaga prav nič, če EU ne bo enotna, ko gre za njeno varnost in zunanjo politiko," je ocenila.
Arbitraža ostaja odprto vprašanje
Odnosi med državama so že več let odlični, politični stiki na različnih ravneh pa dokaj pogosti. Državi imata sicer tudi odprta vprašanja – med njimi je uveljavitev arbitražne razsodbe, s katero sta prvič določili mejo na morju. Pirc Musar je dejala, da bi morali državi začeti pogovore o demarkaciji meje, a to je naloga vlad. Milanović je ponovil, da Hrvaška arbitraže ne priznava zaradi načina, kako je do nje prišlo, čeprav se državi o vsebini strinjata.
Zadnja med hrvaškimi predsedniki je bila na uradnem obisku v Sloveniji Kolinda Grabar-Kitarović leta 2016. Zadnji uradni obisk slovenskega predsednika na Hrvaškem je bil obisk Boruta Pahorja, ki se je v Zagrebu leta 2022 ob koncu drugega mandata mudil na državniškem obisku. To je bil takrat tudi njegov zadnji uradni obisk v tujini.
Sprejem z vojaškimi častmi
Pirc Musar je po sprejemu Milanovića z vojaškimi častmi skupaj z njim položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Sledil je sestanek voditeljev, predvideno pa je tudi srečanje Milanovića s premierjem Robertom Golobom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
