Četrtek, 13. 3. 2025, 13.10
13 minut
Kdo je predsedničin kandidat za ugledno funkcijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Pri predsednici republike Nataši Pirc Musar se te dni odvija nov krog kadrovskih usklajevanj. Pri njej se je danes že oglasila koalicija. Kot je dejala vodja največje poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, preboja pri iskanju kandidatov za guvernerja in varuha človekovih pravic še ni, bližje so pri sodnikih evropskih sodišč. Pirc Musarjeva je kasneje za sodnika na Sodišču EU predlagala Marka Bošnjaka.
Predsednica republike je po današnjih pogovorih ugotovila, da kandidat za prosto mesto sodnika na Sodišču EU Marko Bošnjak uživa podporo, ki zadostuje za njegovo izvolitev, zato bo predvidoma jutri v državni zbor poslala predlog za njegovo izvolitev, so sporočili iz njenega kabineta. Za ponovno izvolitev bo predlagala slovenska sodnika na Splošnem sodišču EU Majo Brkan in Damjana Kukovca, ki se jima mandat izteče 31. avgusta letos.
51-letni Marko Bošnjak je študiral na ljubljanski Pravni fakulteti in leta 2002 tam tudi doktoriral. Pred prihodom v Odvetniško družbo Čeferin leta 2009 je bil višji znanstveni sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti in svetovalec ustavnega sodišča. Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici je bil od leta 2012 izredni profesor za kazensko pravo, predaval pa je tudi na drugih fakultetah. Od leta 2016 je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer je bil 13. maja 2024 kot prvi Slovenec izvoljen za njegovega predsednika.
Objavil je več monografij in člankov doma in v tujini. Vodil je tudi več mednarodnih in slovenskih raziskav. Ukvarjal se je s kazenskim procesnim in materialnim pravom, ustavnim pravom, mednarodnim pravom in pravom človekovih pravic.
Slovenski javnosti je znan tudi kot zagovornik v nekaterih odmevnih sodnih zadevah. Med drugim je branil nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, nekdanjega prvega človeka Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina.
Predsednica je ugotovila, da Katarina Bervar Sternad ali kateri od drugih prijavljenih kandidatov med poslankami in poslanci nima dovolj podpore za imenovanje za novega varuha človekovih pravic, zato je začela z iskanjem novega kandidata ali kandidatke.
Kakšen je predlog koalicije?
Pri vprašanju guvernerja Banke Slovenije koalicija ostaja pri podpori Saši Jazbec. "V tem trenutku se dejansko o drugem nismo pogovarjali," je v izjavi novinarjem po obisku pri predsednici dejala Avšič Bogovič.
Tudi vodji poslancev SD in Levice Jani Prednik in Matej Tašner Vatovec sta poudarila, da je koalicija že več mesecev poenotena glede kandidatke in da so to v vsakokratnem krogu posvetovanj predsednici tudi povedali. "Tu ni nobenih premikov ne v eno ne v drugo smer. Glede na to, da je predlog usklajen, pa pričakujemo, da bi morda v doglednem času poslala predlog v državni zbor," je izpostavil Prednik.
Mandati so se že iztekli
Nekdanjemu guvernerju Boštjanu Vasletu se je šestletni mandat iztekel 8. januarja, Banko Slovenije trenutno vodi viceguverner Primož Dolenc. Predsednica v prvem poskusu s kandidatom Antonom Ropom v DZ ni bila uspešna.
Pri varuhu človekovih pravic je zadeva "še bistveno težja glede na to, da je potrebna dvotretjinska večina, tu ima predsednica zagotovo težko nalogo, sploh glede na to, da vemo, kako polarizirani smo v tem trenutku, in da vemo, kaj desnim strankam v tem trenutku pomenijo človekove pravice – bore malo", je bila ostra Avšič Bogovič.
Dodala je, da je še kako pomembno, da na ta položaj čim prej dobijo sposobno osebo, zato bodo "v koaliciji in na tem področju naredili vse, da se to zgodi, in konstruktivno sodelovali s predsednico". O imenih ni želela govoriti, je pa optimistična, da lahko še v tem mandatu spravijo to imenovanje čez sito v parlamentu.
"Jasno je, da tu ne bo podpore"
Tašner Vatovec je razkril, da postaja jasno, da predsedničina favoritka za to mesto Katarina Bervar Sternad ne bo dobila zadostne podpore, in bo morala predsednica poskusiti z drugim kandidatom ali kandidatko. "Predsednica razmišlja in bo razmišljala o alternativah, jaz upam, da ji bo uspelo. Standard za varuha pa mora še vedno biti nekdo, ki seveda zagovarja predvsem človekove pravice, in tu mislim, da ni delitev na levo ali na desno, ker je vse precej jasno," je dodal.
Da bo treba poiskati kandidatko ali kandidata, ki bo poleg koalicijske dobil še podporo vsaj ene opozicijske stranke, je spomnil tudi vodja poslancev SD Jani Prednik. Kot je dodal, pa upa, da bo politika toliko zrela, da bodo novega varuha dobili čim prej, ne le še v tem mandatu.
Prejšnjemu varuhu Petru Svetini je mandat že potekel, od 24. februarja je na čelu institucije namestnik varuha Ivan Šelih.
O odprtih kadrovanjih in možnem epilogu bi lahko predsednica spregovorila tudi na srečanju s premierjem Robertom Golobom, s katerim naj bi se sestala v petek.
Več uspeha pri imenovanju sodnikov?
Glavna tema pogovorov pa so bila danes imenovanja sodnikov na Sodišču EU in Splošnem sodišču EU v Luksemburgu. Svoboda je predsednici povedala, "katerim sodnikom so pripravljeni dati podporo v državnem zboru, na predsednici je, da kandidature vloži v državni zbor", je dejala Avšič Bogovič.
Kot je ocenil Vatovec, so na točki, ko bi lahko predsednica poslala imena kandidatov za ti dve funkciji, DZ pa bi lahko v zelo kratkem času o tem tudi glasoval.
Še najmanj zapletov pa bo, kot kaže, pri imenovanju drugega namestnika predsednice računskega sodišča, čeprav se morajo o tem po besedah Avšič Bogovič še pogovoriti tako v poslanski skupini kot v koaliciji. Najresnejši kandidat za to mesto pa je vrhovni državni revizor Aleksej Šinigoj, je potrdila. Novega namestnika iščejo po tem, ko je konec lanskega leta odstopila Mojca Planinšek. Mandat ji je prenehal 31. januarja.
