Poglejte, kako je toča uničevala avtomobile #foto #video

Novice Za številne delo od doma ni novost, tak način poznajo že vsaj desetletje

V večernih urah so osrednji in vzhodni del države zajele močne padavinske celice. Najhuje je bilo v Domžalah, kjer je klestila tudi do osem centimetrov debela toča in v kateri je bilo poškodovanih več stanovanjskih in drugih objektov ter avtomobilov.

Toča v Domžalah je poškodovala več vozil. Foto: STA ,

V Občini Domžale je bilo ponoči na terenu 250 gasilcev in pripadnikov zaščite in reševanja, domžalskim so pomagali tudi gasilci bližnjih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer iz Mengša, Loke, Lukovice, Krašnje in s Trojan. Regijski center za obveščanje je za območje domžalske občine med 21. in 23. uro "sprejel neverjetnih 851 klicev na pomoč", reševalne enote pa so napotili na 321 naslovov, so v centru objavili na svojem profilu na Facebooku.

Na Domžalskem za okoli 2,5 milijona evrov škode

Prva ocena škode po sredini toči na Domžalskem se vrti okoli 2,5 milijona evrov, je po današnjem obisku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pojasnila domžalska podžupanja Renata Kosec. Po ministrovih besedah je neurje, ki prizadelo sicer velik del države, največjo škodo povzročilo prav v Domžalah, kjer je poškodovalo več kot 390 objektov.

Na Domžalskem za okoli 2,5 milijona evrov škode. Novinar: Denis Malačič/Video: Planet.

Namestnik poveljnika domžalske civilne zaščite Peter Gubanc je nanizal nekaj statističnih podatkov o intervenciji na Domžalskem, ki se je za gasilce in druge pripadnike civilne zaščite začela v sredo okoli 21. ure. Gasilske enote so posredovale po vsej občini. V sredo zvečer, takoj po neurju pa do 4. ure, je bilo na terenu približno 300 gasilcev.

Zjutraj so začeli oglede terena, od 13. ure pa gasilci pomagajo z zasilnim prekrivanjem poškodovanih streh. Po navedbah Gubanca je na terenu 40 ekip oziroma približno 250 gasilcev. Računajo, da bodo intervencije za zaščito premoženja pred nadaljnjo škodo končali do petka zvečer, je ocenil Gubanc. Do zdaj so porabili okoli 1.500 kvadratnih kilometrov folije, s katero so zaščitili domove občanov, še toliko folije imajo na zalogi.

Poveljnik Gasilske zveze Domžale in Centra za zaščito in reševanje Domžale Matjaž Merkužič je za STA izpostavil, da jo je od pomembnih javnih objektov v tokratni ujmi dobro odnesel zdravstveni dom, je pa toča poškodovala nekatere šolske objekte. Škoda na omenjenih objektih po prvih ocenah ni velika.

Podžupanja se je zahvalila vsem domžalskim gasilcem in gasilcem iz drugih občin, ki so takoj po ujmi priskočili na pomoč. Približno polovica poškodovanih objektov je po njenih besedah že oskrbljena, ves čas spremljajo vremensko napoved in upajo, da take ujme ne bo več. Kot je izpostavila, so med drugim že sanirali tudi vsaj 20 kilometrov makadamskih cest v občini, da so spet prevozne.

Kot je v izjavi medijem po ogledu najbolj prizadetih objektov v občini dejal Počivalšek, bo z informacijami, ki jih je pridobil, seznanil vlado. Skupaj bodo pregledali, če in kako lahko država pomaga. Ob tem je minister izrazil zadovoljstvo, da kljub veliki škodi na premoženju med neurjem ni bilo težjih poškodb med prebivalstvom. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitve za to, da se posledice neurja čim prej odpravijo.

V Prevaljah za več kot 300 tisoč evrov škode

Počivalšek je še izpostavil, da je toča škodo povzročila tudi v občinah Hrastnik, Žalec, Braslovče in Prevalje. Na Prevaljah je neurje povzročilo za več kot 300 tisoč evrov škode. Meteorne vode so zalile kotlovnico podružnične osnovne šole v kraju Leše, več kilometrov občinskih cest pa je trenutno neprevoznih, je za STA povedal prevaljski župan Matic Tasič. Trenutno poteka sanacija kar nekaj plazov, ki so se sprožili med neurjem, je dejal.

Po oceni Tasiča bodo za odpravo posledic sredinega neurja, ki je že tretje zapored v zadnjih 14 dneh, potrebovali med med milijon in dva milijona evrov. Dejal je še, da je na Prevaljah klestila tudi toča velikosti lešnika, ki pa je uničila nekaj pridelkov na njivah. Prišlo je tudi do prekinitve oskrbe z električno energijo.

Na cesto Črna na Koroškem-Šentvid pa se je usul zemeljski plaz. Dežurni delavci cestnega podjetja bodo cesto delno sprostili za promet. Medtem pa v občini Ravne na Koroškem neurje ni povzročilo večjih nevšečnosti, je za STA povedala direktorica ravenske občinske uprave Anita Potočnik Slivnik.

V Savinjski regiji neurje najbolj prizadelo Laško

Kot je za STA danes povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Laško Matjaž Pikl, je močno deževje s točo laško območje zajelo po 22. uri. Najhujše je v krajevni skupnosti Rečica, ki je pod vodo, veliko stranskih cest je neprevoznih, zalite so tudi številne trgovine. Strokovne službe so po Piklovih besedah že na terenu in popisujejo škodo, ki bo po njegovi oceni kar velika. Štab civilne zaščite pa je že začel s sanacijskimi deli, ki bodo zlasti na cestni infrastrukturi potekala kar nekaj dni, saj so posamezne ceste popolnoma uničene.

Laški gasilci so celo noč pomagali občanom črpati vodo iz zalitih objektov, odstranjevali so tudi podrta drevesa in sanirali številne plazove, ki so se sprožili. Zaradi neurja je v žalski občini prišlo do povišane motnosti pitne vode, zato je treba vodo do preklica prekuhavati. Gasilci iz društev v okviru Gasilske zveze Žalec pa so posredovali tako v Občini Žalec kot tudi v občinah Polzela in Braslovče ter vse do jutranjih ur odpravljali posledice neurja. Skupaj je bilo na terenu 200 gasilcev, ki so posredovali na 88 lokacijah, so sporočili iz omenjene gasilske zveze.

Najbolj prizadeta je bila Občina Žalec, kjer je bilo poplavljenih več stanovanjskih objektov, deroča voda je odnesla več odsekov cest, več dreves pa se je podrlo. Evakuirali so tudi skupino tabornikov, ki jih je zalila voda, in jih začasno namestili v Gasilsko reševalnem centru Griže. Sodelovalo je 99 gasilcev. Gasilci iz Celja pa so posredovali ob nesreči z nevarno snovjo.

Na območju Občine Polzela so odstranili več dreves in evakuirali stanovalce iz dveh stanovanjskih hiš, ki so ju ogrožala drevesa. Zavarovali so tudi nekaj krajev izrednih dogodkov. V Občini Braslovče pa so s cest odstranjevali drevesa, prečrpali vodo iz 11 objektov in preusmerjali tok meteorne vode ter pogasili požar na transformatorju. Nekatere enote tudi danes nadaljujejo z odpravljanjem posledic neurja.

V Velenju je v sredo zvečer spet poplavljalo na več lokacijah. Narasli vodotoki so povzročili veliko nevšečnosti, obilno deževje je spralo bankine ob številnih občinskih cestah in podrlo več dreves, so sporočili z Mestne občine Velenje. Gasilci so v občini črpali vodo iz objektov in nadzorovali vodotoke. V podvozu pod železniško progo pri Esotechu so izvlekli vozilo, ki je obstalo v vodi.

Močan veter je podrl dve drevesi na Velenjski plaži in na Vodnikovi cesti ob reki Paki. Drevo, ki je padlo v Pako, bodo danes odstranili, tako da bo struga spet pretočna. Tudi ostanke vej bodo kmalu pospravili. Za nekaj stanovanjskih blokov v naselju Šalek pa so postavili obrambno vodno bariero. Posledice sredinega deževja delavci komunalnih služb in koncesionarji odpravljajo tudi danes, nastala škoda pa še ni ocenjena, so še navedli na občini.

Potok Boben namesto po strugi kar po cesti

Sredino neurje s točo je povzročilo precej težav tudi v Zasavju, najhujše pa je bilo v hrastniški občini, in sicer v krajih Čeče, Boben in Turje. Tam je bilo ogroženih več hiš zaradi hudournikov, potok Boben pa je ubral novo pot namesto po strugi kar po cesti, je za STA povedal predstavnik Prostovoljnega gasilskega društva Hrastnik Slavko Draksler.

V kraju Marno so gasilci čistili propuste, saj so bile na cestiščih večje količine vode. Aktivirali so štiri gasilske enote oziroma. 30 gasilcev, je še dejal Draksler. Medtem pa so trboveljski gasilci odmašili kar nekaj odtočnih jaškov, s protipoplavnimi vrečami so zavarovali en objekt, občanom pa so nudili pomoč pri čiščenju. Na terenu je bilo 13 trboveljskih gasilcev.

Kot je zapisano na spletnih straneh hrastniške komunale, morajo uporabniki pitne vode, ki se oskrbujejo iz sistema za oskrbo s pitno vodo na območju Čeče, Boben, Log, Plesko, Novi Log, Parapretno, Novi dom, Cesta padlih borcev, Trg Franca Kozarja, Studence, Naselje Aleša Kaple, Pot na Kal, Cesta 3. julija, Pot Josipa Brinarja, zaradi močnega deževja vodo v prehranske namene prekuhavati vsaj tri minute.

Zaradi udara strele na območju Šentjurja zagorela stanovanjska hiša

Med neurjem je okoli polnoči zagorela tudi stanovanjska hiša v Slatini pri Ponikvi v šentjurski občini. Požar je povzročil udar strele. Kljub hitremu posredovanju in gašenju okoliških gasilcev je zgorelo ostrešje hiše. Škoda je ocenjena na okoli 30 tisoč evrov, so danes sporočili s Policijske uprave Celje. Kot poroča uprava za obveščanje, je požar uničil približno 150 kvadratnih metrov ostrešja in opleska. Na požarni straži so ostali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva, piše STA.

Več plazov

Sicer pa so bili gasilci in druge službe aktivni tudi v drugih delih države, kjer so iz objektov črpali vodo, preusmerjali nevarne hudournike, začasno pokrivali poškodovane strehe na objektih, odstranjevali podrta drevesa, čistili zemljine s cestišč in čistili meteorne jaške. Poleg tega smo zabeležili tudi več zemeljskih plazov, ponekod pa je bila zaradi neurja tudi motena oskrba z električno energijo.

Nevihte poškodovale drevje v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

V nevihtah, ki so se v zadnjem času razbesnele v Ljubljani, se je poškodovalo in podrlo več dreves, še zlasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Zavod za gozdove Slovenije je do danes na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana izdal odločbe za sanacijo približno 70 kubičnih metrov drevja, celoten obseg pa še ni znan.

Po urgentni sprostitvi poti in odstranitvi očitnih neposrednih nevarnosti za obiskovalce ob njih se nadaljuje pregledovanje celotnega območja gozda v krajinskem parku. Zemljišča so v lasti številnih lastnikov, zato celoten obseg poškodovanega drevja še ni znan, ko pa bo, bo potek sanacije odvisen tudi od odziva lastnikov zemljišč, so za STA pojasnili na Mestni občini Ljubljana (Mol). Pri padcu enega od dreves je bila po njihovih navedbah poškodovana napeljava javne razsvetljave, ki pa so jo pristojne službe takoj popravile.

Foto: Ana Kovač

Obiskovalce znova pozivajo, naj za obisk parka uporabljajo urejene in označene poti. Po nevihtah, ki jih pričakujejo še vse do konca poletja, lahko v krošnjah dreves namreč začasno obtičijo odlomljene veje, kar za obiskovalce predstavlja potencialno nevarnost. Glede na to odsvetujejo obisk gozda v vetrovnem vremenu.

Ob tem zagotavljajo, da se zavedajo velikega pomena mestnih dreves. Prizadevajo si za ohranitev vsakega drevesa v mestu, nenehno pa zasajajo tudi nova. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah vsako leto zasadijo od 300 do 600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadijo pri prenovah ulic, cest in parkirišč ter ob vzpostavitvah novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih. Skupaj so tako zasadili že 40 tisoč dreves, piše STA.

Vročinske nevihte možne tudi v prihodnjih dneh

Danes zvečer in ponoči bo pretežno jasno. Predvsem v gorskem svetu bodo sprva še možne nevihte, kakšna je lahko tudi močnejša. Jutranje temperature bodo od 15 do 21, na Primorskem do 23 stopinj Celzija. V petek bo sončno, popoldne bo v notranjosti države nastalo nekaj vročinskih neviht. Najvišje dnevne temperature bodo od 29 do 35 stopinj.

Vremenoslovci opozarjajo, da bo do nedelje predvsem na Primorskem in v mestnih središčih velika toplotna obremenitev. V soboto bo sončno in vroče, verjetnost vročinskih neviht bo majhna. V nedeljo popoldne bodo nevihte spet pogostejše, napovedujejo na agenciji za okolje (Arso).

Temperature po Evropi: