Polemika: nekdanji član uprave Factor Banke odgovarja ekonomistu Igorju Mastenu

Bližnja zgodovina me je naučila, da je treba njegove objave jemati resno, saj ni skrivnost, da akademsko sodeluje s krogom ljudi, ki jih povezuje sporno izpeljana sanacija slovenskega bančnega sistema.

Ker sem bil osebno priča in akter dogajanj, povezanih z dogodki v jeseni 2013, sem svoja mnenja objavljal na spletnem forumu slovenskega poslovnega dnevnika. Kljub moralni vprašljivosti mojega objavljanja in kritičnosti prav do interesnega kroga, kateremu pripada dr. Masten, so bili uredniki korektni in so v določenem spornem momentu celo pokazali učno uro novinarske profesionalnosti.

V  kolumni sta me sprva zmotili le dve navedbi. Prva, o neprimerno slabšem stanju slovenskih bank v primerjavi s tujimi ob skrbnem pregledu slovenskega bančnega sistema l. 2013 (predvidevam, da je bilo mišljeno slovensko in tuje lastništvo bank). Vzrok naj bi bilo slabo upravljanje s tveganji, bodisi namerno bodisi iz neznanja.

V komentar pod kolumno sem hotel zapisati, da je dr. Masten pravi vzrok za to razliko že pojasnil v svojem članku "Več pozitivnega, kot si mislimo" (Dnevnikov Objektiv, 31. 8. 2013), kjer je zapisal "… z nekaj izjemami so tuje banke vodile hazardersko tekmo posojanja na našem trgu. Vendar so njihove matere ustrezneje in hitreje reagirale. Več slovenskih bančnih hčera je preneslo nekatera velika slaba posojila na tuje matere". Popolnoma pravilna ugotovitev in ne vem, zakaj je treba zdaj, tri leta pozneje, prodajati drugo razlago.

Druga navedba se je nanašala na največji mogoči greh, ki ga lahko naredi akademski ekonomist, in sicer na navajanje in interpretacijo napačnih podatkov: Evropski bančni regulator namreč v svojem zadnjem poročilu, ki je dosegljivo že dva meseca (http://www.eba.europa.eu/risk-analysis-and-data/risk-dashboard), navaja podatek, da je delež slabih posojil v slovenskih bankah 16 odstotkov (NPE – nova metodologija) oz. 21,5 odstotkov (NPL – stara metodologija).

Nikakor torej ne 28 odstotkov, kot navaja Masten?! Prav tako ni res, da smo drugi najslabši. Resnici na ljubo smo tretji, ampak vsak resni akademski ekonomist bi navedel, da smo del skupine  osmih držav, katerim se omenjeni kazalec giblje med 15 in 20 odstotki, ter da sta najslabši dve (Ciper in Grčija) za skoraj 30 odstotnih točk za to skupino.

Za komentar se je bilo treba registrirati in to sem opravil na način, da je moja identiteta nedvoumna. In potem presenečenje s strani avtorja kolumne: "Odločil sem se za omejitev komentiranja. V preteklosti so se namreč med komentatorji moji kolumn znašli tudi za psevdonimi skriti bankirji, ki so slovenskim davkoplačevalcem, tudi s kriminalnimi dejanji, povzročili izjemno veliko škodo. Ker je v zaporih stik z zunanjim svetom prek interneta praviloma omejen, jim z omejitvijo želim prikazati delček okolja, v katerega spadajo." 

Ne vem, koga konkretno je imel Masten v mislih, a stopnja nervoze in primitivizma takega zapisa me je privedla do tega, da urednika portala zaprosim, da objavi kratko epizodo o dr. Mastenu, ki jo je treba vedeti predvsem zato, da se pravilno interpretira sporočilo njegove kolumne.

Če me spomin ne vara, sem Mastena v življenju srečal samo enkrat. Bilo je nekje sredi devetdesetih let, ko sem bil asistent na ekonomski fakulteti. Pri meni je opravljal zahteven izpit iz predmeta Temelji ekonomije in bil eden redkih, ki ga je na tistem prvem selektivnem roku tudi opravil. Inteligenca torej pri njemu ni problem in takrat bi stavil, da bi lahko postal profesor na kakšni resni ameriški univerzi.

V poznejših letih se je izkazalo, da je zmogel le do ravni nekakšnega "stand-up" ekonomista. Profesorsko je imel razlago in rešitev za vsak problem. Skratka zabaven in prijeten za poslušanje ali branje, brezkoristen, a tudi neškodljiv.  Do trenutka, ko je bil na njegovo začetno pobudo za guvernerja imenovan profesorski kolega Boštjan Jazbec.

Dne 16. 8. 2013 je bil z Mastenom v Delu objavljen intervju, kjer nedvoumno pove, da sta Factor banka in Probanka kandidatki za likvidacijo. Bila je sobota, jaz pa odgovoren za likvidnost v eni od teh dveh bank. Takoj mi je bilo jasno, da si želim, da ponedeljek ne bi nikoli prišel.

Masten je bil v javnosti namreč že prepoznan kot nekakšen neuradni glasnik guvernerja Jazbeca in ne poznam razumnega človeka, ki bi si po tej izjavi še želel imeti denar v teh dveh bankah. Problem niso bili tisti, ki jim je v naslednjih dneh zapadal depozit temveč tisti, ki so hoteli denar predčasno razvezati, mi jim pa tega tudi na zahtevo Banke Slovenije nismo mogli narediti. Prihajalo je do zelo resnih, tudi fizičnih groženj. O posledicah Mastenovih neodgovornih izjav smo pisno obvestili Banko Slovenije, kjer smo najavili tudi ustrezno tožbo proti njemu.

Čez nekaj dni me po telefonu pokliče guverner in zatrdi: "Z njim (Mastenom) nimam nič, čeprav vsi mislijo, da sem mu jaz naročil, kaj naj pove". Podprl nas je tudi v nameravani tožbi. Nisem imel razloga, da mu ne bi verjel, pa tudi ni bilo več pomembno, ker je bila nepopravljiva škoda že narejena. Danes je jasno, da je bil ta Mastenov intervju del scenarija, ki je tri tedne pozneje privedel do likvidacije obeh bank. Njegova vloga mi je postala jasna po objavi omenjenega članka dne 31. 8. 2013.

Članek je bil nepričakovana hvalnica trdnosti slovenskih bank in trditve, da je stanje dosti boljše, kot se zdi na prvi pogled. "Oblikovana je bila rekordna količina rezervacij, kar sicer ustvarja izgube, vendar krepi kapitalsko trdnost. Rezultat je zgodovinsko visoka stopnja kapitalske ustreznosti naših bank, merjena s količniki prvovrstnega kapitala.

Dodatne dokapitalizacije , ki se napovedujejo, so zato, ker imamo bistveno višje standarde kapitalske ustreznosti, kot smo jih imeli pred krizo." Masten je torej na sam predvečer objave rezultatov stresnih testov, ki naj bi pokazali petmilijardno kapitalsko luknjo, pisal o idili v slovenskih bankah. 

Objavo takih neumnosti si je mogoče razlagati le s tem, da je javnost pripravljal na likvidacijo dveh bank, ki sta se zgodili čez en teden. Mimogrede, pripravljena tožba za njegov intervju je ostala na moji mizi, Masten pa kmalu za tem postal plačani raziskovalec v Banki Slovenije.

Afera z dodatki na ekonomski fakulteti je očitno povzročila, da smo kar nekaj časa imeli mir pred Mastenom in nekaterimi njegovimi "stand-up" kolegi. Toda pred guvernerjem in njegovo sanacijsko ekipo so spet turbulentni časi, morebitni neugodni razplet z imetniki izbrisanih obveznic bi lahko zahteval ugotavljanje individualne odgovornosti.

Zato je spet potreben vpoklic vojaka Mastena, da napiše dramatično in cinizma polno kolumno o grozeči krizi in naši nepripravljenosti nanjo. Samo upamo lahko, da Masten nima pripravljene še ene kolumne, ki bi tako krizo sprožila.

Dušan Valenčič, član uprave Factor banke 2008–2013
 

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.