Torek, 28. 4. 2020, 16.53
4 leta, 7 mesecev
Policija za zdaj predlagala postopek proti 26 protestnikom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,37
50
Če bodo policisti v nadaljevanju postopka ugotovili, da so izpolnjeni elementi tega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, se bodo "o pregonu posvetovali oz. uskladili s pristojnim tožilstvom".
Po ponedeljkovih protestih so policisti identitete nekaterih protestnikov, ki niso upoštevali njihovih opozoril, že predali na zdravstveni inšpektorat. Ta je v tem primeru prekrškovni organ, za zdaj na policiji predlagajo postopek proti 26 osebam, so pojasnili za STA. Kaznivega dejanja širjenja nalezljive bolezni do zdaj še niso zaznali.
Policisti so v Ljubljani identificirali 30 oseb, na zdravstveni inšpektorat pa so do zdaj podali sedem predlogov za postopek zaradi kršenja odloka. Kaznivih dejanj na dogodku niso zaznali. Med protestom pa so protestniki na delu Trga republike odstranili trak, ki je prepovedoval dostop na trg. "V dogodku bomo nadaljevali z ustreznimi postopki za ugotovitev ostalih kršiteljev. V primeru dodatno zaznanih prekrškov ali kaznivih dejanj bomo ukrepali v skladu z zakonodajo," so, kot poroča STA, zapisali na Generalni policijski upravi.
Podatke o 19 osebah so predali zdravstvenemu inšpektoratu.
Policisti identificirali tiste, ki niso upoštevali opozoril
Na protestu v Mariboru se je zbralo okoli 100 oseb, policisti pa so zbrane opozorili, da kršijo odlok o prepovedi zbiranja na javnih krajih. Nekateri med zbranimi opozoril niso upoštevali, zato so jih policisti identificirali. Podatke o 19 osebah so predali zdravstvenemu inšpektoratu. Drugih ukrepov, povezanih s protestom, ne beležijo.
Policisti pa so nadzirali tudi protestni shod v Slovenski Bistrici, kjer se je zbralo 15 oseb. Policisti so zbrane opozorili na kršenje odloka. Prebivalci so opozorila upoštevali in se mirno razšli, piše STA.
Nekatere postopke in kršitve so policisti tudi snemali
Na kraju dogodka so policisti ljudi pozivali, naj uporabljajo zaščitno opremo in ohranjajo primerno razdaljo med udeleženci. Govornike in potencialne organizatorje so policisti seznanili s prepovedjo javnega zbiranja. Ugotovitve o kršitvah pa bo policija odstopila zdravstvenemu inšpektoratu, ki je pristojen za kršitve po zakonu o nalezljivih boleznih.
Policisti so nekatere postopke in kršitve tudi snemali, na podlagi posnetkov bodo skušali identificirati kršitelje ter zoper njih izvesti ustrezne postopke.
Neprijavljene shode v Ljubljani in Mariboru so varovali v skladu z varnostnimi načrti, ki so temeljili na varnostni oceni, ukrepanje pa na načelu sorazmernosti, so pojasnili na policiji.
Protestniki bi bili sicer lahko kaznovani tudi po 177. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje širjenja nalezljive bolezni. Če bodo policisti v nadaljevanju postopka ugotovili, da so izpolnjeni elementi tega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, se bodo "o pregonu posvetovali oz. uskladili s pristojnim tožilstvom". Sicer na policiji od razglasitve epidemije niso zabeležili suma kaznivega dejanja po 177. členu kazenskega zakonika.
Policija je pri obravnavi tovrstnih dogodkov avtonomna, sledi zakonskim in strokovnim izhodiščem ter vsak primer obravnava posebej, so poudarili na GPU.
"Pri tem se ne opira na javno mnenje oziroma morebitna stališča družbeno političnih oseb, temveč se pri pregonu kaznivih dejanj usklajuje s tožilstvom, pri pregonu prekrškov pa so pri odločanju prekrškovni organi avtonomni in neodvisni tudi znotraj organizacijske hierarhije," so še zapisali po poročanju STA.
Informacijska pooblaščenka: Hojsove izjave kažejo na to, da se protestnike obravnava kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov
V uradu informacijske pooblaščenke iz izjav ministra Aleša Hojsa sklepajo, da je policija dobila usmeritve, da vsakršno gibanje po javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem.
"To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice," opozarjajo.
V ponedeljek je namreč minister za notranje zadeve Hojs po protestih prek Twitterja sporočil, da je policija popisala večje število zbranih, ki bodo tudi oglobljeni, in da bo vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja.
Vsem,ki sprasujete kaj je počela @policija_si danes v LJ in MB odgovarjam,da je popisala vecje stevilo zbranih,ki bodo oglobljeni.Prav tako bo vlozila ovadbe zoper organizatorje in udeležence,saj gre za kaznivo dejanje ogrozanja zdravja. Ne pricakujte pa,da bo ona vzrok nasilja!
— Aleš Hojs (@aleshojs) April 27, 2020
Izrazil je tudi pričakovanje, da bo policija za identifikacijo udeležencev petkovega in ponedeljkovega shoda uporabila vse javno objavljene fotografije, tudi tiste z družbenih omrežij in iz prispevkov medijev.
Pricakujem,da bo @policija_si za identifikacijo vseh tistih,ki jih je,kot udelezence petkovih in danasnjih shodov,potrebno kazensko ovaditi,uporabila vse javno objavljene slike in prispevke medijev oz. socialnih omrežij!Večina drzavljanov skrbi za zdravje vseh in upošteva odloke!
— Aleš Hojs (@aleshojs) April 27, 2020
"Zakonske določbe kakršnokoli obdelavo fotografij posameznikov dopuščajo le v primeru pregona kaznivih dejanj."
Policija lahko fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj
V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik so danes spomnili, da lahko policija glede na zakonsko določena pooblastila med drugim uporablja tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj.
Zakonske določbe kakršnokoli obdelavo fotografij posameznikov dopuščajo le v primeru pregona kaznivih dejanj, poleg tega pa terjajo tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti, so ob tem opozorili v uradu.
"Policist mora ob začetku uporabe tehničnih sredstev seznaniti navzoče osebe, da se policijski postopek oziroma javno zbiranje snema. Če okoliščine tega ne dopuščajo, jih mora seznaniti takoj, ko je to mogoče. Iz medijev pa sicer ni bilo razbrati, da bi šlo v zadnjih dneh za množične kršitve javnega reda," so opomnili.
Pricakujem,da bo @policija_si za identifikacijo vseh tistih,ki jih je,kot udelezence petkovih in danasnjih shodov,potrebno kazensko ovaditi,uporabila vse javno objavljene slike in prispevke medijev oz. socialnih omrežij!Večina drzavljanov skrbi za zdravje vseh in upošteva odloke!
— Aleš Hojs (@aleshojs) April 27, 2020
"V demokratični družbi je vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi, le če je nujno in potrebno," so poudarili v uradu ter dodali, da policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na sme delovati na zalogo brez neke stopnje suma o kršitvi, poroča STA.
Bi lahko šlo za prekomerno uporabo policijskih pooblastil?
Vprašanje je po njihovem torej, ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil.
"Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom," so zapisali.
Posamezniki se v primeru suma kršitev zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in dela policije lahko obrnejo na varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom policije pri ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno varstvo. Dogajanje v zadnjih dneh lahko pod drobnogled vzame tudi varuh človekovih pravic sam, če oceni, da je to ustrezno, so še navedli v uradu informacijske pooblaščenke, kot poroča STA.
Pravno podlago za kazenskopravni pregon kršitev pravil o varnem obnašanju v razmerah epidemije nevarne nalezljive bolezni brez učinkovitega specifičnega zdravljenja (kršitve pravil o karanteni, osamitvi, obiskih, varnih razdaljah do drugih, zbiranju, nošenju zaščitne opreme v določenih socialnih okoliščinah ...) je po pojasnilih Damjana Korošca z ljubljanske pravne fakultete možno najti v kazenskem zakoniku, predvsem v poglavjih o kaznivih dejanjih zoper splošno varnost, javno zdravje ter življenje in telo. V poštev pridejo tudi razni prekrški, je pojasnil za STA.
50