Poslancem se ne bo treba testirati na prepovedane droge

Predstavnik predlagateljev Dejan Kaloh (SDS) je v četrtek pojasnil, da so predlog zakona v postopek vložili z namenom preventivnega delovanja na področju prepovedanih drog. "Odpirajo se tudi vprašanja, ali imajo določeni politiki povezave do ponudnikov oz. preprodajalcev teh prepovedanih drog," je dodal.

Po predlogu zakona bi bili po njegovih besedah enkrat letno testirani vsi poslanci DZ, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in vsi državni sekretarji, saj je "od vseh naštetih pričakovano vestno in kakovostno opravljanje nalog".

Novice SDS želi funkcionarje testirati na prepovedane droge

Testiranje, ki bi ga opravili ob odvzemu vzorca las, urina ali krvi, bi potekalo enkrat letno, in sicer bi večkrat letno opravili žreb, izbrani funkcionarji pa bi morali nato v roku 48 ur opraviti test. Če se funkcionar testiranja ne bi udeležil, bi štelo, da je pozitiven. Letno bi po njegovih besedah izvajanje testiranja proračun stalo med 50 tisoč in 55 tisoč evrov.

Pretiran poseg v zasebnost posameznika?

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Breda Božnik je poudarila, da vlada predloga ne podpira, saj pretirano posega v zasebnost posameznika. Vlada se po njenih besedah sicer strinja s predlagateljem, da je tako posedovanje prepovedanih drog kot tudi katerokoli drugo kršenje zakonodaje v neskladju z moralnimi in etičnimi zavezami, ki jih z nastopom funkcije sprejme funkcionar.

"Vendar se nikakor ne moremo strinjati z obrazložitvijo predlagatelja, da se s predlaganim zakonom zagotavlja preglednost delovanja funkcionarjev in preventivno delovanje na področju prepovedanih drog kot tudi, da bo predlog zakona prispeval k zmanjšanju rabe prepovedanih drog," je pojasnila.

Novice Koprski kriminalisti razbili dve dobro organizirani kriminalni združbi

Iva Dimic je napovedala, da bodo v poslanski skupini NSi predlog zakona podprli. Med drugim je poudarila, da bi s predlogom omejili škodljivo delovanje določenih substanc, pa tudi imeli možnost ovreči vsa namigovanja, da funkcionarji uživajo prepovedane droge.

Nasprotovanje zakonu pa so napovedali v poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica.

Poslanec SD Damijan Zrim je predlog zakona označil za "klasičen manever SDS vsakič, ko zasede mesto v opoziciji". Z njim se je strinjal Miha Kordiš (Levica), ki je dejal, da je problem uporabe drog v politiki veliko manjši kot problem zlorabe oblasti tistih, ki se "drogirajo na pozicijah družbene moči s pozicijo družbene moči".

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je predlog zakona označila za populističen, prav tako po njeni oceni problematike uporabe psihoaktivnih snovi ne rešuje celovito. Izrazila je prepričanje, da je večina poslancev v trenutni sestavi DZ treznih in brez vpliva prepovedanih drog.

Zavrnil predlog SDS za prostovoljno plačevanje prispevka RTV

DZ je odločil, da predlog sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ga vložili v SDS in po katerem prispevek RTV ne bi bil več obvezen, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je predlog sprememb primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 24 poslancev, da ni primeren, pa 51. Že v sredo pa je zavrnil predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o teh spremembah zakona.

Po navedbah SDS je nacionalna televizija v zadnjih desetih letih izgubila med 200.000 in 250.000 gledalcev. Želijo, da bi se gledalci in poslušalci sami odločili, ali bodo plačevali prispevek RTV in v kakšni višini.

Novice Kako bo Golob depolitiziral RTV. "Tudi napredna oziroma svobodna družba …" #video

Ministrstvo za kulturo je medtem posvarilo, da bi predlog sprememb pomembno posegel v finančni položaj RTVS, zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja zelo okrnjena. Javni zavod namreč ne bi mogel več uresničevati javnega interesa. Predlagatelji želijo po mnenju ministrstva spraviti javni zavod v finančno krizo in propad.

Avtomatizma pri otroškem dodatku v materialni obliki ne bo

DZ je danes ocenil, da predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so ga vložili v NSi in s katerim bi uvedli avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Takega mnenja je bilo 53 poslancev, nasprotnega pa 26.

Po predlogu bi oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do njegovega tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je po veljavni zakonodaji mogoče porabiti do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole, pa bi postalo del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

Zdajšnja ureditev določa, da oče najmanj 15 koledarskih dni izkoristi v času od otrokovega rojstva do približno enega leta po njem, preostanek do 30 dni pa kadar koli do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.

S predlogom bi uvedli tudi avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki. Dodatek bi enemu od staršev izplačevali v naravi tri mesece, če bi šolski inšpektorat po uradni dolžnosti obvestil pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo.

Po veljavni zakonodaji ne gre za avtomatizem, ampak mora center v vsakem primeru posebej izvesti ugotovitveni postopek.

Nenazadnje bi se po predlogu otroški dodatek znižal za tretjino, če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli. V NSi bi želeli na ta način spodbuditi otroke, da bi dosegli več kot le osnovnošolsko izobrazbo.

Vlada ni podprla predloga. Predlagana uvedba avtomatizma pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki pa je celo ustavno sporna, je posvarila. Ustava namreč določa domnevo nedolžnosti, ki velja tako za kazniva dejanja kot tudi za prekrške. Predlagani nastop pravnih posledic za domnevni prekršek še pred koncem prekrškovnega postopka pa je po njeni ugotovitvi mogoče šteti tako, kot da je sankcija izrečena že vnaprej, brez izvedbe postopka.