Potniki javnega prometa se bodo že znašli

Na našo rubriko Predlagaj županu se je obrnil redni uporabnik vlaka na progi Kamnik-Ljubljana: "Ker sem zaposlen na Verovškovi in ker se na delo vsak dan brez izjeme vozim z vlakom, me je spremenjeni režim na tem območju precej neprijetno presenetil. Zaradi zapore, ki je začela veljati poleti, moram zdaj med postajo LJ Brinje in delovnim mestom hoditi po več kot dvakrat daljši poti."

"Prejšnjo pot sem označil z modro krivuljo, pot, ki sem jo prisiljen ubrati zdaj, pa je označena z rdečo."

Ker ni prehoda, dvakrat daljša pot

Na tem območju je precej ljudi, ki so, zaposleni na Verovškovi ali v njeni okolici, uporabljali to bližnjico. Ta prehod čez progo so uporabljali tudi potniki LPP, ki so se do AH Real na Vodovodni pripeljali z avtobusom, potem pa peš prečkali železniško progo. Glede na prometno obremenitev Vodovodne ceste in pogostih prometnih zamaškov na križišču Vodovodne in Verovškove ceste se zdi še toliko bolj pomembna alternativa z javnim prevozom.

Prehod ni bil uraden

Poklicali smo na Slovenske železnice, ki imajo na širšem območju Verovškove ulice v Ljubljani železniške delavnice in skladišča. Predstavnik za odnose z javnostmi Janez Krivec nam je pojasnil, zakaj so zaprli prehod čez železnico in s tem bližnjico za mnoge potnike:

"Prvega julija smo tem območju vzpostavili tehnično varovanje z videonadzornim sistemom. Gibanje oseb je zato, da lahko svojo lastnino učinkovito zavarujemo, omejeno zgolj na zaposlene Slovenskih železnic in druge pooblaščene osebe. Da bi preprečili nepooblaščene dostope na varovano območje, smo vgradili vrata, ki hkrati onemogočajo tudi, da bi se po nepotrebnem prožil varnostni alarm. Vsako gibanje na varovanem območju bi namreč sprožilo alarm, na območje pa bi bila poklicana intervencijska skupina varnostne službe."  

Vsem, ki so uporabljali neuradni prehod, je grozila globa

Opozorili so nas, da prehod, po katerem smo spraševali, ni bil urejen ali uradno zapisan nivojski prehod. Vsem, ki so tak prehod uporabljali, pa je grozila celo globa. Za nivojske prehode pa skrbi ministrstvo za infrastrukturo.

Obrnili smo se tudi na ministrstvo, kjer so nam razložili, da uporabnikom javnega prometa ne morejo pomagati, ker pravilnik o nivojskih prehodih določa, da obstoječi nivojski prehod v urbanem naselju, ki je namenjen samo pešcem, ne sme biti bližje kot 500 m od najbližjega nivojskega prehoda, na katerem je pešcem omogočeno prečkanje proge.

V konkretnem primeru pa so izračunali: "Od nivojskega prehoda do mesta, kjer so pešci nedavno prehajali progo, je nekje 180 m, do podaljška Verovškove ulice, po kateri so nekoč nadaljevali pot, pa je razdalja nekje 330 m. Iz navedenega izhaja, da "legalizacije divjega prehoda" kot ga imenuje vaš bralec, se pravi vzpostavitev uradnega nivojskega prehoda na koncu postaje, ni dovoljeno izvesti."

Dajmo narediti koridor

Naš bralec se je potrudil in vseeno poskušal najti rešitev: "Edina mogoča rešitev za alternativno povezavo do Verovškove se ponuja vzpostavitev koridorja za pešce."

Vendar je tudi tu nastala težavica, saj je železniški tir ponekod preblizu ograji, ki je postavljena na meji med zemljiščem Energetike Ljubljana in železniško progo. Zato bi morebitni koridor bilo treba vzpostaviti v tesnem sodelovanju s podjetjem Energetika Ljubljana, ker bi koridor, če bi do njega prišlo, moral delno potekati po njihovem zemljišču.

Tudi to idejo smo posredovali Mestni občini Ljubljana, kjer pa nobeni rešitvi niso naklonjeni: "Pravilno je, da so Slovenske železnice zaradi varnosti zaprle divji prehod, čeprav je iz varnostnih razlogov zdaj treba narediti nekaj metrov več."

Ljubljanski predstavniki za stike z javnostmi so nam posredovali tudi mnenje Energetike Ljubljana: "Gradnja koridorja s strani Energetike Ljubljana ni predvidena, saj to ni niti ustrezno z vidika zagotavljanja varnosti energetskega objekta."

Zelena prestolnica, javni prevoz pa nas ne zanima

S tem naj bi bila zadeva za MOL in SŽ končana. Kljub vsemu pa smo od nekoga, ki se rad pohvali z nazivom Zelena prestolnica in vidi prihodnost v javnem prometu, pričakovali bolj angažiran pristop in ne samo poiskati razloge, zakaj se nekaj ne da narediti.

Namesto druge ponujene rešitve, če so predlagane neizvedljive, smo dobili odgovor, da "je bilo prav največje število sprememb v najkrajšem času tisto, kar je Evropsko komisijo prepričalo, da nam je podelila ta najvišji naziv, ki ga mesto lahko prejme", in dodali: "Ocenjujemo, da je za pešce dobro poskrbljeno, za kar skrbimo s številnimi izboljšavami v smeri trajnostne mobilnosti. Površine za pešce smo od leta 2007 povečali za kar 620 odstotkov in obsegajo okoli 100.000 m²."  

Mi pa lahko dodamo, da se bodo potniki že znašli ali pa peljali z avtomobilom namesto z javnim prevozom.