Ponedeljek, 28. 4. 2025, 10.10
2 uri, 35 minut
Pravnica Valentina Franca: Ni še miselnosti, da se je treba za delavca potruditi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
"Če želijo sindikati pridobiti mlade, jim ne smejo začeti razlagati o dodatku na delovno dobo, to jih ne zanima, zanima jih, ali bodo imeli dobro delo, ali se bodo lahko strokovno in osebno razvijali," je opozorila pravnica Valentina Franca.
Med delodajalci kljub pomanjkanju kadrov še ni prišlo do širšega preskoka v miselnosti, da se je treba za delavca potruditi, je v pogovoru za STA ocenila pravnica Valentina Franca. Ob tem Slovenija po njenih besedah še vedno ni pripravljena na dotok tujih delavcev, skrbi pa jo tudi upad sindikalizma, saj so sindikati "pomemben steber družbe".
Slovenija ima na področju dela kakovostno zakonodajo, pri čemer je na papirju urejenih veliko več pravic kot pred leti, od pravice do zasebnosti in zaščite pred mobingom do jasnejših določb o delovnem času. "A preboja pri implementaciji nam še ni uspelo narediti," je pred 1. majem, praznikom dela, dejala izredna profesorica za delovno pravo in pravo socialne varnosti na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.
Plače in regres
Glede na ugotovitve inšpektorata za delo tako med najpogostejšimi kršitvami ostajajo neizplačevanje oziroma nepravilnosti pri izplačevanju plač in regresa, je opozorila.
Mnogi delodajalci tudi še niso naredili preskoka v miselnosti, da se je treba za delavca potruditi, ne samo, da ga dobijo, temveč tudi, da ga zadržijo, je dodala. Mladi se po njenih besedah vendarle zavedajo kadrovske vrzeli in s svojimi pričakovanji prodornejše delodajalce silijo v spremembe.
Delo na daljavo – prednosti in slabosti
Franca je potrdila, da je tudi v Slovenji nekaj podjetij, predvsem podružnic mednarodnih korporacij, ki zaposlenim ponujajo ugodnosti, kot so sobotno leto in šesturni delovni dan oziroma štiridnevni delovni teden. Je pa "na drugi strani cel kup tistih, ki niso izpeljala gospodarskega prestrukturiranja in so od sprememb oddaljena še svetlobna leta".
Se je pa z epidemijo covida-19 tudi v Sloveniji močno razmahnilo delo na daljavo. Ob pozitivnih učinkih je sicer privedlo tudi do brisanja meje med delom in zasebnim življenjem. Na to, da smo ves čas v službi, ne smemo pristati, je poudarila sogovornica. Izrecna opredelitev pravice do odklopa v zakonu o delovnih razmerjih tega ne bo rešila, saj je bila v resnici zagotovljena že prej, tako da so na potezi oblikovalci politik, da ponudijo rešitve in primere dobrih praks, je navedla.
Nepripravljeni na tuje delavce
Spregovorila je tudi o tujih delavcih, ki v Sloveniji predstavljajo že okoli 16 odstotkov vse delovno aktivne populacije. "Množični prihodi tujih delavcev so srednjo in vzhodno Evropo, tudi Slovenijo, ujeli popolnoma nepripravljene. Mi še vedno nismo pripravljeni in čakamo, da se bo ta problematika sama razrešila," je bila kritična.
"Tujcem, zlasti tistim iz eksotičnih držav, je treba pojasniti, kako se živi pri nas, kakšna so pravila, nerealno je pričakovati, da bodo to zmogli sami," je opozorila. Informiranje velja začeti izvajati že v izvornih državah, v pomoč bi bil lahko tudi center za migracije z enotno točko za vse informacije, kakršnega ima Slovaška, je nadaljevala. V tej luči korak naprej vidi tudi v nedavno ustanovljeni infotočki za tujce v Ljubljani, sama pa bi v informiranje vključila tudi sindikate in svete delavcev, "ki so že v delovni sredini, imajo stik, znajo pristopiti do delavca".
Določene ukrepe za integracijo tujih delavcev bi bilo nato treba izpeljati na ravni delodajalca, druge, vezane na jezik in kulturo, pa širše na državni ravni. Naloga države je tudi integracija tujcev v družbo – šole, vrtce, družabno življenje.
Inšpektorat kadrovsko podhranjen
Na vprašanje, kakšno luč na Slovenijo mečejo nedavne zgodbe o neprimerni nastanitvi filipinskih voznikov in tujcih iz južne Azije, ki so t. i. agencijam za to, da jih pripeljejo v Slovenijo, plačali več tisoč evrov, slovenski delodajalci pa zdaj z njimi grdo ravnajo, je sogovornica odvrnila, da se na te ljudi "absolutno ne sme gledati kot na drugorazredne", da pa se to dogaja tudi drugod. Take teme so, ker je odnos do tujcev politično obarvan, medijsko zelo priljubljene, nihče pa se denimo ne vpraša, "kako delajo čistilke v javnem sektorju, ki so še vedno zaposlene pri zunanjih izvajalcih".
Nad kršitvami domačih in tujih delavcev sicer bdi inšpektorat za delo, ki pa, tako Franca, ni kos izzivom. Pravnica se strinja, da je inšpektorjev premalo. Na razpise za ta delovna mesta je malo prijav, čemur se ne čudi, saj gre za strokovno in psihično zahtevno, lahko nevarno, ob tem pa še nehvaležno delo. Tudi plače niso konkurenčne. Primeri, ki jih rešujejo, so medtem vse bolj kompleksni, je spomnila.
V zvezi s plačami na splošno je ocenila, da so "naša nerazrešena travma", okoli katere se že 30 let vrti celoten socialni dialog. V nedavni reformi sistema plač javnih uslužbencev sicer vidi predvsem korekcijo "nekaterih absolutno prenizkih plač in tega, da bomo sploh obdržali nekatere javne storitve", skrbi pa jo zlasti vse bolj negativna podoba dela v javnem sektorju. Poleg plač bi bilo treba pogledati delovne pogoje, razporeditev delovnega časa, učinkovitost, možnost izobraževanj, je nanizala.
Plačni sistem tudi za gospodarstvo
V vzpostavitev plačnega sistema v gospodarstvu, za kar se je zavzel tudi minister za delo Luka Mesec, medtem ne verjame, "saj je zaupanje med socialnimi partnerji nizko", bila pa bi nujno potrebna.
Je bil pa v socialnem dialogu nedavno usklajen osnutek pokojninske reforme, a gre tu "spet samo za neke popravke", je povzela Franca. Po njenem mnenju bi bilo treba sočasno vlagati v menedžment starejših delavcev. "Ali bo lahko neka blagajničarka zdržala tak tempo pri 67 letih, če ne bo nekih metod za ohranjanje njenega fizičnega in duševnega zdravja? Potem se seveda zgodijo bolniške odsotnosti, invalidnosti, na koncu pa to državo stane več kot zgodnejša upokojitev," je posvarila.
Komentirala je tudi nekatere druge zakone in zakonske predloge iz časa aktualne vlade, ki spadajo v domeno pogajanj socialnih partnerjev. Leto in pol stara novela zakona o delovnih razmerjih je prinesla zlasti spremembe z naslova evropskih direktiv, denimo neplačan oskrbovalski dopust, evidentiranje delovnega časa, ki je od preteklega tedna nekoliko omiljeno, pa bi moralo upoštevati raznolikost poklicev, je predstavila svoje stališče.
Ukinjanje "študenta" nesmiselno
Zaostritve na področju agencij za posredovanje dela oziroma agencijskega dela, ki jih predvideva osnutek novele zakona o urejanju trga dela, ne bodo prinesle posebnega premika, prenos posredovanja študentskega dela s študentskih servisov na zavod za zaposlovanje, ki je prav tako del omenjene novele, pa se ji ne zdi potreben, prav tako glede na razmere na trgu dela ni prioriteta. Sprašuje se, kaj je namen tega in ali je zavod sploh pripravljen na prevzem te obveznosti.
Vlada je napovedala tudi celostno strategijo za odpravo prekarnosti. Problem prekarnosti je, tako Franca, še prisoten, a gre za drugačne oblike kot nekoč. Sama sicer prekarnost vidi tudi v negotovosti v delovnem razmerju, ko zaposleni za dan ali dva naprej ne vedo, kdaj bodo delali.
Potencial ESS zapostavljen
Ko spremlja potek tripartitnega socialnega dialoga na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je sogovornici težko, saj da je njegov potencial neizkoriščen, tako da gre mnogo pomembnih tem, kot so vseživljenjsko učenje, digitalizacija, umetna inteligenca, duševno zdravje delavcev, zeleni prehod, mimo njega, poleg tega pa so socialni partnerji strokovno vse šibkejši.
Glede na upad pokritosti s kolektivnimi pogodbami v zasebnem sektorju – uradne statistike o tem, kolikšna je, ni, Franca pa se boji, da je daleč od 80-odstotne – je okostenel tudi socialni dialog na dvopartitni ravni. Ob tem je v zadnjih dveh desetletjih drastično upadlo tudi članstvo v sindikatih.
"Sindikati živijo v starih okvirjih, delujejo na način, ki je bil uspešen 20, 30 let nazaj. Morajo se reformirati, začeti nagovarjati drugače, na novo izbirati besedila in medije. Vrednote so danes drugačne. Če želijo pridobiti mlade, jim ne smejo začeti razlagati o dodatku na delovno dobo, to jih ne zanima, zanima jih, ali bodo imeli dobro delo, ali se bodo lahko strokovno in osebno razvijali," je opozorila pravnica.
"Morajo ostati, tako kot morajo ostati delodajalske organizacije," je podčrtala. Če bo sindikalizem še naprej upadal – danes sicer v pokoj odhaja generacija, iz katere so izšli najmočnejši člani sindikatov –, bo to vodilo v slabšanje položaja delavcev in krepitev moči delodajalcev v javnem in zasebnem sektorju, da vprašanja urejajo enostransko, je sklenila.
