Predštudija: Letalski muzej bi bil ekonomsko in razvojno upravičen

To je pokazala predštudija, ki jo je danes v Novi Gorici predstavil zavod Aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije. Končne odločitve o dejanski izvedbi projekta, ki naj bi ga podprla tudi država, še ni. Muzej bi imel pozitiven učinek na razvoj severne Primorske in Slovenije Projekt Aeronavtičnega muzeja Zahodnoevropske unije bi imel močne pozitivne multiplikativne učinke za razvoj severne Primorske in Slovenije, naklonjene so mu tudi lokalne skupnosti, učinki na okolje in ljudi pa so sprejemljivi, je glavne izsledke predstavila vodja priprave predštudije Bernarda Jurič.

To pa še ne pomeni, da bo letalski muzej, katerega postavitev bi brez pridobivanja razstavnih eksponatov glede na tri različne variante stala 397 milijonov evrov, 420 milijonov evrov ali 923 milijonov evrov, uresničen, je poudaril direktor zavoda Aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije Silvester Vončina. Do jeseni naj bi svoj morebitni interes za vlaganje najprej izrazilo 19 ustanoviteljev zavoda, nato pa bodo investitorje iskali še širše ter ustanovili posebno projektno podjetje, je pojasnil.

Lokacijo bodo določili investitorji skupaj z lokalnimi skupnostmi Prav investitorji bodo skupaj z lokalnimi skupnostmi tudi določili lokacijo t. i. piramide, v kateri naj bi po tretjino prostora zasedala muzej in doživljajski program, preostalo pa druge dejavnosti, je povedal Vončina. Gradnjo naj bi financirali s pomočjo nepovratnih sredstev, kreditov in investitorjev.

Med lokacijami je v prednosti Vrtojba Predštudija, ki so jo pripravile družbi Projekt in Koda ter Univerza v Novi Gorici, je med 12 možnimi lokacijami kot najprimernejše izpostavila Vrtojbo in Ajdovščino v Vipavski dolini ter Muzge na območju Murske Sobote. Med temi je zaradi morebitnega sodelovanja z Italijo, o čemer so se v zavodu pogovarjali z vodstvom goriške province, v prednosti Vrtojba, je pojasnil Vončina.

Muzej naj bi letno obiskalo dva milijona turistov Predštudija ponuja tri možnosti uresničitve letalskega muzeja, ki naj bi ga letno obiskalo dva milijona turistov, in sicer izgradnjo celotnega muzeja na 511.000 kvadratnih metrih v celoti, izgradnjo po fazah od 214.600 kvaratnih metrov dalje ter postavitev štirih ali petih programsko povezanih objektov, kopij najvišjih svetovnih piramid. Po prvi varianti bi se investicija povrnila v 17, po drugi v 13 in po tretji v 14 letih, je povedala Juričeva.

Po petih letih bi se projekt financiral sam Z obiskom ne bi smelo biti težav, saj na območju, oddaljenim med štiri in šest ur vožnje, živi preko 10 milijonov ljudi, je zagotovil Peter Velikonja iz podjetja Koda. V prvih petih letih delovanja muzeja je predviden prispevek države v višini dveh milijonov evrov letno, kasneje pa bi se projekt sam financiral, je dodal.

Doslej država za projekt ni prispevala niti evra, saj je rizični kapital za predštudijo in delovanje zavoda prispevalo 19 podjetij, je izpostavil Vončina. Ker bi radi letalski muzej vključili v državne razvojne projekte, vsaj tri potencialne lokacije pa bi morale biti vključene v državne prostorske akte, se bodo v okviru torkovega srečanja primorskih gospodarstvenikov tudi o tem pogovarjali z ministrom z gospodarstvo Andrejem Vizjakom, je povedala predsednica projektnega sveta zavoda Mirjam Božič. Božičeva je tudi direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice.