Razkrit tajni del dogovora med ministrico in zdravniki

Na spletni strani Dnevnika objavljeni dokument ni priloga k sporazumu, ki sta ga prejšnji teden parafirala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin, vztrajajo na ministrstvu za zdravje. Gre za delovno gradivo za uvedbo fleksibilnega nagrajevanja v okviru posebnega vladnega projekta, pravijo.

A ministrica je očitno z objavo dokumenta dokončno izgubila zaupanje koalicijskih SD in DeSUS, katerih predsednika Dejan Židan in Karl Erjavec pravita, da na tem sporazumu stoji ali pade koalicija. V obeh strankah namreč menijo, da je ministrica s parafiranjem sporazuma presegla pooblastila, ki ji jih je podelila vlada.

Če SMC podpre sporazum s Fidesom, je to začetek konca koalicije, trdi Tomaž Gantar iz DeSUS. Foto: Bor Slana Iz SD so danes sporočili, da je sporazum z zdravniki elitističen. Več o razpoloženju na Gregorčičevi tukaj, Erjavec pa je včeraj ministrico obtožil, da laže glede obstoja priloge k sporazumu. Poslanec DeSUS Tomaž Gantar je včeraj dejal, da bi, če bi SMC podprla sporazum, to pomenilo začetek konca koalicije.

Z ministrstva za zdravje v zvezi s tem sporočajo: "Dezinformacije, ki se o stavkovnem sporazumu pojavljajo v javnosti, kažejo na veliko nepoznavanje vsebine sporazuma ali na namerno zavajanje javnosti z namenom rušenje doseženih dogovorov."

Vlada naj bi o podpisu sporazuma odločala na jutrišnji seji vlade.

Kdo si bo delil 53 milijonov evrov?

Razrez ukrepov po finančnih učinkih kaže, da bodo več denarja za plače dobili predvsem zdravniki, ki so že danes najbolje plačani. Foto: Thinkstock Seštevek finančnih posledic ukrepov, ki jih prinaša sporazum, znaša dobrih 53 milijonov evrov na leto. Razrez ukrepov po finančnih učinkih kaže, da bodo večino denarja dobili zdravniki, ki so že danes najbolje plačani.

Za kaj bo šel denar?

1. Fleksibilno nagrajevanje zdravnikov: 36 milijonov evrov

Sporazum predvideva deset milijonov evrov za primarno zdravstvo (družinski zdravniki, ginekologi, pediatri) ter 27 milijonov evrov za sekundarno in terciarno raven (specialiste).

Poudarimo, da gre za oceno. V sporazumu so izračunali letni strošek, če 70 odstotkov zdravnikov dobi (največji mogoči) 20-odstotni dodatek.

Kateri zdravniki lahko v prihodnje računajo na višje nagrade? Posebej bi bil na primer nagrajen družinski zdravnik, ki bi sam opravil manjši poseg, ali kirurg, pri katerem bolniki le redko potrebujejo ponovno operacijo.

Del nagrade bo odvisen od preseganja normativa, ki bo v prihodnje določal primeren tempo zdravnikov po posameznih strokah in zdravljenjih. Zdravnik, ki bo normativ presegel za več kot desetino, bo na primer prejel dodatnih sedem odstotkov glede na osnovno plačo. 

Nagrajeni bodo tudi tisti, ki bodo prispevali k vsaj petodstotnemu zmanjšanju števila čakajočih pri zdravljenjih, na katera bolniki tudi uradno čakajo predolgo.

2. Odprava omejitve 57. plačnega razreda: 3,6 milijona evrov

Dogovor pomeni, da se za zdravnike in druge javne uslužbence odpravlja omejitev, po kateri so lahko do zdaj prišli najdlje do 57. plačnega razreda. Že izračun učinkov kaže, da bodo korist imeli predvsem zdravniki. Ti bodo letno skupaj dobili tri milijone evrov več, preostali javni uslužbenci pa skupno 600 tisoč evrov, so izračunali pogajalci.

3. Izenačitev vrednotenja delovnih mest specialistov: 14,2 milijona evrov 

Vrednotenje delovnega mesta zdravnika specialista ne bo več odvisno od dolžine trajanja specializacije. V aneksu h kolektivni pogodbi bodo določili tudi možnost vertikalnih napredovanj (pogoji bodo delovne izkušnje, delovno mesto in drugi "objektivizirani" pogoji, navaja sporazum).

4. Izenačitev plačnih razredov specializantov: 56 tisoč evrov

Izenačitev plačnih razredov naj bi izboljšala dohodke mladih zdravnikov specializantov​, ki imajo zdaj precej nizke plače (okrog 1.200 evrov neto). Napredovali bodo lahko vsaki dve leti glede na število let specializacije. Sporazum določa, da vrednotenje delovnega mesta specializanta ne bo več odvisno od dolžine specializacije.