Razpisane ponovne in naknadne volitve za dva državna svetnika

Glasovanje za predstavnika lokalnih skupnosti bo potekalo 9. aprila, za predstavnika samostojnih poklicev pa 12. marca. Dan glasovanja bo 9. april DVK je zaradi ugotovljenih nepravilnosti s strani ustavnega sodišča razpisala ponovne volitve za izvolitev enega člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov v 18. volilni enoti za volitve predstavnikov lokalnih interesov v DS. Za dan glasovanja je komisija določila sredo, 9. april. Roki za volilna opravila za izvedbo naknadnih oziroma ponovnih volitev pa pričnejo teči s 13. februarjem. Kot je znano, je ustavno sodišče 17. januarja odločilo, da je bila sprememba pravil koprskega občinskega sveta v času trajanja volilnega postopka, nezakonita, saj se pravil med samim postopkom ne sme spreminjati. Zato je prišlo do položaja, ko je vrhovno sodišče ugotovilo, da so kandidature vložene na podlagi spremenjenih pravil, nezakonite, pri čemer pa vrhovno sodišče ni konkretno določilo, za katere akte gre. Ponovili bodo koprske volitve Vsa volilna opravila je ustavno sodišče zato razveljavilo ter določilo, da se vsa volilna opravila opravijo ponovno. V 18. volilni enoti, ki jo sestavljajo občine Koper, Izola in Piran, se bodo tako volitve predstavnika lokalnih interesov v državni svet izvedle po pravilih, ki veljajo za ponovne volitve. Volilna opravila občin Izole in Piran ter volilna opravila volilne komisije 2. volilne enote ostanejo v veljavi, ponovijo pa se koprske volitve, je še odločilo ustavno sodišče.

Svetniške skupine lahko vložijo štiri kandidature

V Kopru bodo torej postopki za ponovno izbiranje elektorjev in kandidatov 13. februarja stekli po starih in prvotno veljavnih pravilih. Svetniške skupine lahko torej po starih in sedaj veljavnih pravilih vložijo štiri kandidature za elektorje in eno za kandidata za državnega svetnika. Koprski župan Boris Popovič je napovedal, da bo kandidaturo za kandidata za državni svet vložil ponovno.

Kot že omenjeno, je DVK razpisala tudi naknadne volitve predstavnika samostojnih poklicev v državni svet. Do volitev namreč še ni prišlo, ker se je odvetniška zbornica pritožila na dopolnilni sklep DVK, da ima Inženirska zbornica Slovenije na volitvah 57 predstavnikov (elektorjev), medtem ko naj bi imela po prvi odločitvi DVK v tem volilnem telesu le enega predstavnika.

DVK je namreč inženirski zbornici namenil le enega elektorja, zato se je zbornica obrnila na vrhovno sodišče, kjer so se sklicevali na velikost svojega članstva. Vrhovno sodišče je pritožbi ugodilo in zbornici glede na velikost njenega članstva priznalo pravico do 57 elektorskih mest.

Ima inženirska zbornica preveč elektorjev?

DVK je nato sprejela dopolnilni sklep, da ima inženirska zbornica 57 elektorjev, na katerega pa se je na vrhovno sodišče tokrat pritožila odvetniška zbornica. Po mnenju odvetniške zbornice inženirski zbornici takšno število elektorjev ne pripada, saj vsi člani te zbornice niso v samostojnem poklicu. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da odvetniška zbornica kot ena od poklicnih organizacij ni upravičena vložiti pritožbe zoper dopolnilno odločbo DVK, s katero je potrjena lista predstavnikov druge poklicne organizacije, saj z odločbo DVK ni bilo odločeno o njeni pravici.

Ustavno sodišče pritrdilo pritožbo odvetniške zbornice Odvetniška zbornica je pravico nato iskala na ustavnem sodišču, ki pa je razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča in mu zadevo predalo v ponovno odločanje. Ustavno sodišče je pritrdilo pritožbi odvetniške zbornice in razveljavilo sklep vrhovnega sodišča, s katerim je to zavrglo pritožbo odvetniške zbornice zoper odločbo DVK. Ustavno sodišče je zadevo vrhovnemu sodišču vrnilo v ponovno odločanje in obenem do nove odločitve zadržalo izvedbo volitev predstavnika samostojnih poklicev.

S spremenjeno odločitvijo DVK se je položaj odvetniške zbornice v tem volilnem telesu med postopkom kandidiranja bistveno spremenil oz. je DVK z odločbo, ki jo je odvetniška zbornica izpodbijala s pritožbo pred vrhovnim sodiščem, odločala tudi o njenem položaju v volilnem telesu in o njeni možnosti (pravici), da doseže izvolitev tistega kandidata, za katerega meni, da bo v največji meri zastopal njene interese. Ker torej takšna odločitev DVK bistveno vpliva na pritožničin pravni položaj, bi moralo vrhovno sodišče šteti, da je pritožbo vložila upravičena oseba in jo obravnavati po vsebini, je v odločbi zapisalo ustavno sodišče.