Samo Fakin: Za direktorja bolnišnice je smrtno nevarno, če se vmeša v odločitve o materialih

Direktorja slovenske zdravstvene blagajne Sama Fakina smo vprašali, koliko direktorjem bolnišnic je pri nas uspelo to, kar je uspelo Branku Šestanu, direktorju ortopedske klinike iz Lovrana: rekel je ne lobistom in tako prihranil milijone.

Fakin meni, da obstajajo direktorji bolnišnic, kot je Šestan, tudi v Sloveniji, to pa dokazuje pozitivno poslovanje nekaterih bolnišnic. Prepričan je, da bi lahko na tem področju še veliko izboljšali: "Če je mogoče na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji, potem je mogoče tudi pri nas."

Kje so nadzorniki Prva stvar, ki bi jo potrebovali, so dobri nadzorni sveti oziroma odbori, ki so zdaj po njegovih besedah spolitizirani. V njih po Fakinovem mnenju ni strokovnjakov, ki bi zahtevali, da morajo direktorji poslovati s plusom. "To bi morala biti dogma, ne pa, da se tisti, ki so lastniki bolnišnic, za to sploh ne zmenijo. Biti pozitiven in delati dobro je premalo ozaveščeno v lastniških strukturah in v nadzornih strukturah," je prepričan Fakin.

Dodal je še, da bi bila rešitev nagrajevanje direktorjev v skladu z rezultatom. "Če bi bila njihova plača odvisna od njihovega rezultata, ne dvomim, da bi se stvari obrnile precej na bolje." Direktorji bi lahko od zakonodajalca potem zahtevali, da jim omogoči tudi plačevanje zdravnikov po učinku, hkrati pa bi lahko zdravnika, ki ne dela dobro, tudi odpustili. "Zdaj se je kot direktor smrtno nevarno mešati v odločanje, kateri material je pravi," je prepričan šef zdravstvene blagajne.

Direktor UKC Maribor: Razrešili smo sodelavce, ki so sodelovali z inkriminiranimi podjetji Z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so sporočili, da razpise za nabavo materiala in opreme pripravlja nabavna služba s pomočjo komisij za posamezna področja. "Potrebo po novih materialih, opremi in zdravilih določa stroka oziroma predstojnik posameznega oddelka. Nabava se izvaja v okviru letnih načrtov," poudarja direktor UKC Gregor Pivec.

"Razrešili smo vse strokovne sodelavce komisij za nabavo materialov, ki so sodelovali pri nabavi z inkriminiranimi podjetji. Zamenjava je začasna, dokler se ne končajo predkazenski postopki," pravi Pivec. Na vprašanje, ali je kdaj dobil kakršnokoli koruptivno ponudbe, odgovarja, da se mu to še ni pripetilo.

"Vsako podjetje hoče priti do posla" Direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat je poudaril, da se je treba vedno ukvarjati z vprašanjem korupcije, a da težav z dobavitelji nimajo. Pri njih nakupe materiala in opreme v letnih načrtih v večji meri predvidijo vnaprej in izvedejo postopke za javna naročila.

O morebitnih pritiskih je dejal, da se to ne dogaja, obenem pa je po njegovem treba razumeti, da se podjetja borijo za svoj posel. "Vsako podjetje hoče priti do posla, kljub temu nimam osebnih izkušenj s kakršnimikoli pritiski," pravi in dodaja: "Seveda se občasno zgodijo tudi kakšna trša pogajanja glede cene, a tega ne bi označil za karkoli koruptivnega."

Glede prodajalcev medicinskih pripomočkov in s tem povezanih izobraževanj za zdravnike direktor poudarja, da vse uredi bolnišnica. "Ne morem sicer povsem stoodstotno trditi, da se kakšen zdravnik za izobraževanje ne dogovori tudi zasebno, a vse, kar se ureja prek bolnišnice, poteka po donatorski pogodbi, denar pa gre prek naše ustanove. Stvari morajo biti podprte z računi, prav tako pa vsako leto pri nas poteka zunanja revizija, s katero preverimo zadeve," še pravi Horvat.

Tudi v Novem mestu in Trbovljah brez "nespodobnih ponudb" Nespodobnih ponudb niso dobili niti v bolnišnici Novo mesto. Kot je pojasnila direktorica Mira Retelj, se bolnišnica proti korupciji bori z leta 2011 vzpostavljenim Načrtom integritete, v okviru katerega ocenjujejo tudi izpostavljenost tveganjem, povezanim z nakupom opreme. V okviru ukrepov za zmanjšanje tveganj se pred pristopom k javnemu razpisu za nakup opreme znova preveri tehnične specifikacije, prav tako pa si je bolnišnica v lanskem letu prizadevala, da je pred novo izvedenimi razpisi pridobila informacije o cenah opreme od primerljivih bolnišnic.

Za nakupe materiala in opreme se po besedah Retljeve na osnovi potreb oddelkov in služb pripravi načrt investicij, potrebe iz načrta pa se v skladu s finančnimi možnostmi uvrstijo v finančni načrt. Na podlagi vnaprej načrtovanih potreb vodje služb za posamezno naročilo posredujejo zahtevek za izvedbo javnega naročila direktorju, ki utemeljeno potrebo odobri. Potrebe po novih aparatih se definirajo na osnovi dejanskih potreb za delo – glede na dotrajanost in zastarelost obstoječe opreme ter v primeru novonastalih potreb, je še pojasnila direktorica.

Marina Barovič direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje je kot ukrep za boj proti korupciji prav tako izpostavila Načrt integritete ter notranjih aktov in izvedbenih navodil. Je pa dodala, da vse obdobje, kar dela v bolnišnici, ni prejela nikakršne nespodobne ponudbe.

Zaradi finančnih težav bolnišnice Izola so v letu 2013 nabavili le nadomestilo okvarjene opreme Direktor Splošne bolnišnice Izola Jani Dernič je pojasnil, da nakup opreme opredelijo v letnem načrtu. Zaradi finančnih težav so v letu 2013 nabavili le nadomestilo okvarjene opreme in opremo v sklopu čezmejnih projektov.

V zvezi s korupcijo pa je dejal, da nekih ponudb, če izvzame predstavitev produkta ali ogled referenčnega centra z namenom podajanja informacije o dobrih značilnostih produkta, ni prejel.