Sreda, 22. 1. 2020, 19.17
2 tedna, 3 dni
Šarec med svetovno elito: To področje ima potencial, da služi človeštvu
Predsednik vlade Marjan Šarec je na 50. letnem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu danes sodeloval na panelu o odpiranju javnega sektorja umetni inteligenci. Umetna inteligenca ima potencial, da služi človeštvu ter prinaša koristi posameznikom in družbi. Da bi to dosegli, pa morajo pri njenem razvoju in upravljanju sodelovati vsi deležniki, je dejal.
Marjan Šarec je te dni na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Na posebni razpravi o umetni inteligenci so udeleženci obravnavali priložnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja vladam in javnemu sektorju za izboljšanje storitev za državljane ter pri upravljanju in iskanju rešitev na številnih področjih, od upravljanja prometa do izvajanja zdravstvene oskrbe.
Pomemben vidik razprave izzivi, ki jih umetna inteligenca prinaša
V uvodnem delu razprave je predsednik vlade spomnil na prednosti umetne inteligence, ki poskuša v primerjavi z drugimi tehnologijami kar najbolje izvesti dejavnosti, ki so bile še pred nedavnim omejene na človekove sposobnosti in inteligenco. "Umetna inteligenca ima potencial, da služi človeštvu ter prinaša koristi posameznikom in družbi. Da bi to dosegli, moramo pri njenem razvoju in upravljanju sodelovati vsi deležniki," je poudaril Šarec.
Med pomembnejšimi vidiki razprave so bili tudi izzivi, ki jih umetna inteligenca prinaša. "Za javni sektor umetna inteligenca prinaša večjo učinkovitost in odzivnost ter zagotavlja bolj trajnostne in sprotne rešitve za našo družbo. Vendar moramo na drugi strani zelo dobro razumeti to področje, da bo lahko služilo javnemu sektorju in delovalo za najširše dobro," je poudaril Šarec in hkrati dejal, da potrebujemo pametne in učinkovite javne politike, "da bomo s to tehnološko revolucijo izboljšali življenjski standard na svetovni ravni," je povedal premier.
Šarec je med drugim opozoril še na osnovne človeške vrednote, kot sta etika in morala, ki sta po besedah predsednika vlade bistveni, če želimo umetno inteligenco uporabljati v javno dobro. V povezavi s tem je opozoril tudi na področje človekovih pravic – umetna inteligenca mora slediti ustrezno vzpostavljenim pravnim standardom.
V rokah priložnost, da delujemo odgovorno
"Zdaj je trenutek. Vsi – vlade, znanost, poslovni sektor in akademiki – imamo v svojih rokah priložnost, da delujemo odgovorno in hitro, da razvijamo in usmerjamo razvoj ter uporabo umetne inteligence v prid človeštva," je dejal Šarec.
V razpravi je predsednik vlade nato še predstavil dejavnosti Slovenije, ki aktivno spodbuja razprave in išče rešitve o etičnih in regulativnih vidikih umetne inteligence, pri čemer se po njegovih besedah ne smemo omejiti na "mehke pristope", saj imajo trenutne tehnološke rešitve že pomembne učinke na našo družbo.
Slovenija si bo prizadevala za razpravo o etičnih in regulativnih vidikih uporabe umetne inteligence, ki temeljijo na spoštovanju demokracije, pravne države in temeljnih pravic, tudi med predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta 2021, je še poudaril.
Spomnil je tudi, da je generalna konferenca Unesca v Parizu novembra lani uradno potrdila ustanovitev prvega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod pokroviteljstvom Unesca s sedežem v Ljubljani. Njegov cilj je povezati odprto in vključujočo mrežo mednarodnih raziskovalnih centrov za umetno inteligenco po vsem svetu ter tako zagotoviti odprto in pregledno okolje, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.
Med drugim je Šarec v razpravi omenil tudi, da ima Slovenija dolgo zgodovino raziskav s področja umetne inteligence: "Na Institutu Jožef Stefan so umetno inteligenco začeli raziskovati že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Slovenija se lahko pohvali z najvišjim številom raziskovalcev umetne inteligence na prebivalca na svetu. Prav zaradi svojih kompetenc in znanja je naša vizija usmerjena v to, da postanemo svetovno prepoznana in vodilna država na področju visokotehnološkega dogajanja," je dejal premier.
"EU mora nadaljevati svojo vlogo multilateralizma"
Predsednik vlade se je drugi dan udeležil tudi panela z naslovom "Strateška suverenost EU", kjer so bila naslovljena vprašanja, kako okrepiti kolektivno moč EU, tudi v luči brexita, kako zagotavljati vlogo EU kot globalnega akterja, kako uspešno naslavljati podnebne spremembe in kako se spoprijemati z izzivi v mednarodni skupnosti.
Poudaril je, da EU za ohranitev strateške suverenosti potrebuje jasne odnose med državami članicami in učinkovite evropske institucije, katerih odločitve morajo temeljiti na vladavini prava, ne politični usmerjenosti. Poudaril je tudi, da mora EU nadaljevati svojo vlogo zagovornika multilateralizma, človekovih pravic in mednarodnega prava.
Srečal se je s Plenkovićem
Sicer pa se je Šarec včeraj ob razpravi o zahodnem Balkanu sestal tudi s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Kot je zapisal na svoji strani na Facebooku, sta si z Plenkovićem izmenjala poglede na bilateralne odnose in poudarila pomen napredka zahodnega Balkana na EU-poti ter s tem povezanih pričakovanj v obdobju hrvaškega predsedovanja Svetu EU.
Ob robu današnjih razprav se je predsednik vlade srečal s predsednikom gruzijske vlade Giorgijem Gaharijo. Predsednik vlade je v pogovoru poudaril podporo evroatlantskemu napredku in evropski usmerjenosti Gruzije. Na kratko se je srečal tudi z ustanoviteljem WEF Klausom Schwabom ter srbsko predsednico vlade Ano Brnabić.
27