Sreda, 4. 9. 2024, 22.55
2 meseca, 2 tedna
Skrb za ranljivo visokogorsko okolje
Še ena trajnostna pridobitev na najvišji slovenski koči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,11
Vodja strokovne službe planinskega društva Ljubljana Matica Aleš Jenko in oskrbnik Triglavske koče na Kredarici Herman Uranič pred energetsko prenovljeno streho depandanse Triglavskega doma na Kredarici
Celovito energetsko obnovo depandanse Triglavske koče na Kredarici, ki zajema zamenjavo celotne strehe in izolacije, bodo zaključili v naslednjih dneh.
Skrb za trajnost je toliko pomembnejša v ranljivem visokogorskem okolju, ki ga radi obiskujemo, a pri tem velikokrat ne razmišljamo dovolj, koliko naše bivanje in dejavnosti posegajo v to prelestno naravno okolje. Slovenska turistična organizacija navaja, da slovensko gorje in predgorje letno obišče več kot 2,5 milijona narave željnih iz Slovenije in onstran meja.
Depandansa (na fotografiji v sredini) je le nekaj korakov stran od glavne stavbe (na fotografiji levo) Triglavskega doma na Kredarici.
Uvajanje trajnostnih rešitev je v gorah še večji izziv, ker je doseči dostopnost gradbenega materiala, mehanizacije in delovne sile veliko težje kot v dolinah.
Visokogorje je zahtevnejše
Tega se zelo dobro zavedajo pri planinskem društvu Ljubljana Matica, ki poleg Triglavskega doma na Kredarici upravlja še Kočo pri Triglavskih jezerih, Dom na Komni in Kočo pri Savici. Tudi oni ugotavljajo večanje obiska v gorah – v svojih kočah ga beležijo vedno več in zdaj že presega 200 tisoč obiskovalcev letno.
V večini sob depandanse Triglavskega doma na Kredarici manjka samo še notranja oprema. Depandansa s 46 posteljami bo pohodnikom, planincem in drugim potnikom po dveinpolmesečni zapori zaradi omenjenih del svoja vrata ponovno odprla v septembru.
Prav dom na Kredarici je zaradi svoje najvišje lege med slovenskimi kočami največji izziv, kar pa jih ni odvrnilo od tega, da že več let vztrajno uvajajo izboljšave, s katerimi so naš vpliv na visokogorje in poraba energije čim manjši.
Od sončnih celic in energetske varčnosti do pomoči pri naravnih nesrečah
Vodja strokovne službe planinskega društva Ljubljana Matica Aleš Jenko v notranjosti energetsko prenovljene depandanse Triglavskega doma na Kredarici. Tik pred zaključnimi deli je še vidne kar 40 centimetrov izolacije, ki bo jamčila prijetno notranjo temperaturo tudi, ko bo zunaj pod zmrziščem.
Njihov letošnji podvig sta nova streha in izolacija v depandansi, ki s svojimi 46 posteljami nadgrajuje ponudbo 300 postelj v glavni stavbi doma. Tudi pri delih, ki so depandanso za dva meseca in pol zaprla obiskovalcem, so upoštevali trajnostne smernice.
Celotni strošek te obnove je znašal 150 tisoč evrov, glavni sponzor te prenove je NLB (Nova ljubljanska banka), ki je lani že sodelovala z dodatnimi sredstvi pri prenovi najvišje ležeče sončne elektrarne v Sloveniji, to je na pročelju glavne stavbe doma na Kredarici. NLB je svojo družbeno odgovornost izkazala tudi s podporo drugim trajnostnim projektom v Sloveniji in državah, kjer delujejo, odločno pa so pomagali tudi pri lanskih avgustovskih poplavah, kjer so kot največji donator prispevali skupno 9,5 milijona, so povedali pri največji slovenski banki.
Več udobja celo (skoraj) brez ogrevanja
Prenovljena depandansa ni le trajnostna in prijazna do okolja, temveč tudi udobna in lična z odličnimi bivalnimi razmerami. Kar 40 centimetrov izolacijskega materiala preprečuje energetske izgube tudi ob zelo mrzlem vremenu, zato ogrevanja načeloma sploh ne bodo potrebovali.
Izpustov tako praktično ne bo, ravno tako ne ostankov po ogrevanju, prevoza goriv do doma in drugih vplivov naših dejavnosti, ki visokogorju ne koristijo in jih ne potrebuje.
Samo entuziazem kmalu ne bo dovolj
Prizadevni planinci sicer pogrešajo sistemske rešitve, ki bi jim omogočile lažje doseganje okoljskih in drugih načrtov, s katerimi si želijo, da nam bi bile lepote visokogorja dostopne čim lažje in udobneje, a bi obenem čim manj posegali v to občutljivo naravno okolje. Zelo si želijo nadaljevati obnovitvena dela in trajnostne nadgradnje tudi v glavni stavbi. A tak poseg, ki so ga uspešno izpeljali na depandansi, bi na glavni stavbi po grobih ocenah lahko zahteval tudi pol milijona evrov.
Želeli bi si večje udeležbe države in krovne planinske organizacije, a ker številne planinske koče in planinska društva ravno zaradi takih naložb poslujejo na robu vzdržnosti, bodo še naprej odvisni od svojega entuziazma in sponzorjev, ki prepoznavajo širši družbeni pomen in vrednost trajnostnih projektov.
