Seks v službi je vseprisoten. Pravil večinoma ni.

Te dni se slovenska javnost ukvarja z incidentom na mariborski srednji šoli, kjer naj bi ravnatelj razveselil sodelavko. A tako intenzivni odnosi med kolegi niso zgolj domena šol.

Fantazirajo tako moški kot ženske V sklopu službe smo v stiku z veliko ljudmi, zato bi bilo pravzaprav zelo čudno, če nas tu in tam ne bi kdo privlačil. Po rezultatih anonimne spletne ankete, ki jo je pred časom izvedel spletni portal Business Insider, je kar 90 odstotkov vprašanih priznalo, da jih je vsaj enkrat občutneje privlačil sodelavec oz. sodelavka. Le malce manj, 84 odstotkov, jih je priznalo, da so privlačnost – vsaj z glavo, če ne s telesom – peljali korak dlje in fantazirali o skoku čez plot (oziroma pisalno mizo) s kolegom oz. kolegico.

EliteSingles, spletni portal za zmenkarije, poroča, da je tovrstna fantazija prisotna pri 56 odstotkih žensk in 61 odstotkih moških. Tudi Business Week je v nedavnem članku potrdil pogostost in nekakšno vseprisotnost aktivnosti, ki – v večini služb – niso na seznamu opisa del.

Skladišče je najbolj zaželeno mesto greha A pot od teorije do prakse je, posebej pri nežnejšem spolu, redkejša. Le 21 vprašanih dam bi bilo namreč pripravljenih fantazijo spremeniti v realnost, medtem ko je polovica moških praktično pripravljena tukaj in zdaj. Ti po podatkih EliteSingles (v 37 odstotkih) kot najprimernejše mesto za izkazovanje pozornosti sodelavcu oz. sodelavki vidijo skladišče (ker tja redki zahajajo?), približno enakovredno je navdušenje nad konferenčno sobo (največja miza?), lastno pisarno (občutek domačnosti) in pa – zanimivo – dvigalom (tipka za stop?).

Večina zaposlenih težav ne vidi Zanimivo je, da je leta 2014 izvajanje ene najosnovnejših človeških potreb še vedno nekakšen tabu, čeprav je – sodeč po statistikah – povsem običajno. Business Insider poroča, da se je 54 odstotkov vprašanih že zbližalo s sodelavcem oz. sodelavko, polovica od teh v pisarni (ta podatek da izrazu "trdo delo" seveda povsem nove pomen). 80 odstotkov jih tega ne vidi kot težavo, 92 odstotkov pa jih vztraja, da je to samo stvar vpletenih. Zadeva postane problematična le, ko žgečkljivi odnos poseže med hierarhično neenakovredne osebke. Ne le zato, ker nekdo lahko postane še bolj podrejen, temveč zato, ker nekdo lahko izgubi avtoriteto. Obstajajo seveda tudi primeri, ko se "žgalno" razmerje pojavi med naročnikom in dobaviteljem (ne le med sodelavci), kar da vsaj v določenih primerih pojmu zadovoljne stranke nove razsežnosti.

Zdrava pamet, brez pravil Za mnenje o pisarniških romancah smo povprašali tudi nekdanjo kadrovnico (ki je želela ostati neimenovana) iz enega večjih državnih podjetij. Ta nam je povedala, da izrecne prepovedi v pisani besedi v tem podjetju niso imeli, čeprav bi kakršnokoli pisarniško akcijo lahko pospravili v široke okvire "neprimernega vedenja". Po njenih trditvah nedvoumnih primerov ni bilo, medtem ko je bilo odkrito "parčkanje" (ne pa tudi parjenje) zelo prisotno in tudi pogosto. Dodala je, da lahko zadeve – če uidejo iz rok oz. iz hlač – škodljivo vplivajo na produktivnost zaposlenih in njihove odnose.

V zasebnem sektorju, kjer smo prav tako govorili z anonimnosti željno osebo, odgovorno za človeške vire, je pogosto podobno. V njeni korporaciji prav tako ni strogih pravil glede izražanja ljubezni v pisarnah, kakršnekoli zagate pa prepuščajo reševanju vpletenim, saj so prepričani, da zaposlujejo odrasle ljudi. Smo pa izvedeli, da imajo nekatera svetovna podjetja, kot je revizijska hiša KPMG ali Ernst & Young, glede občevanja med zaposlenimi stroga pravila (beri: prepovedi), katerih kršitev pomeni odhod iz podjetja.

Vse več ovir za željne strasti Ne glede na to, kdo si svoje delovne obveznosti želi razširiti na telesno raven in kdo je to že storil, zadeva v praksi postaja vse večji izziv. Steklene stene, oceanske pisarne ter vseprisotnost videokamer onemogočajo skrito izvedbo tudi tistih najhitrejših in najstrastnejših srečanj.