Sobota, 23. 4. 2016, 4.00
7 let, 4 mesece
Slovenija potrebovala 16 let, da je število turistov preseglo obdobje pred osamosvojitvijo (infografika)
![](/media/img/de/53/d906733278358a30ed61.jpeg)
Slovenija je po osamosvojitvi potrebovala 16 let, da je število prihodov turistov preseglo tisto iz leta 1990. Na rast turizma po letu 1992 so vplivali predvsem tuji turisti, ki pa v Sloveniji ostanejo manj časa.
Osamosvojitev močno zarezala v turizem v Sloveniji
Slovenija je v letih 1991 in 1992 občutila zelo opazen padec prihoda turistov. Poleg "vojnega območja" je imela Slovenija težave zaradi neprepoznavnosti naših najbolj obiskanih turističnih krajev. Ti so bili v svetu znani kot turistični kraji nekdanje skupne republike. Leta 1991 je glede na leto 1990 število domačih turistov padlo za 22 odstotkov, tujih pa za 73 odstotkov. Najmanjši padec v prihodu turistov so imeli zdraviliški kraji.
Turizem v Sloveniji se je na težave odzval hitro
Turizem se je v Sloveniji po letu 1992 začel bolj ali manj enakomerno vzpenjati, število prihodov turistov iz leta 1990 pa smo presegli v letu 2007. Največje zasluge za vzpon turističnih prihodov ima povečanje števila tujih turistov. Leta 1991 je bilo med vsemi turističnimi prihodi v Slovenijo 21 odstotkov tujcev, leta 2014 pa 68 odstotkov tujcev. Slovenija se je vabljenja tujih turistov lotila sistematično z ustanovitvijo Centra za promocijo turizma Slovenije. Svoje delo so opravili tudi enotni nastopi pod slogani, kot so:
- Zeleni košček Evrope (The green piece of Europe),
- Slovenija poživlja (Slovenia invigorates) in
- Čutim Slovenijo (I feel Slovenia).
Na rast so vplivala tudi povečanje števila kapacitet ter vlaganja v obnovo turistične infrastrukture.
Danes turistov več, a ti opravijo manj prenočitev
Tuj turist je povprečno leta 2014 v Sloveniji preživel skoraj eno noč manj kot leta 1990. Število prenočitev se je glede na leto 1990 najbolj zmanjšalo v zdraviliških krajih. Povečalo se je samo v turističnih krajih, ki jim takoj po osamosvojitvi Slovenija ni posvečala veliko pozornosti. Gre za kraje, ki tradicionalno ne ponujajo gorskega, morskega oziroma zdraviliškega turizma.