Slovenija se ne boji opozorila Bruslja, odgovore že pripravlja

Evropska komisija je že konec preteklega tedna na slovensko vlado naslovila neformalno prošnjo za podrobnejšo razlago ukrepov iz osnutka proračunskega načrta za prihodnje leto, ki ga je vlada prejšnjo sredo poslala v Bruselj. Morebitno današnje opozorilo Bruslja bi tako pomenilo zgolj formalno opozorilo, so sporočili z ministrstva za finance.

Vlada je zato nemudoma v soboto izvedla delovni posvet, na katerem so pretresali nova izhodišča proračuna za leto 2015. Prav tako so v začetku tedna potekala dodatna usklajevanja med ministrstvi. Na današnji seji vladi naj bi ta podrobnejši seznam ukrepov predvidoma potrdili in ga po koncu seje predstavili tudi javnosti, so še sporočili z ministrstva. Dodajajo, da upajo, da bodo z današnjim sprejetjem ukrepov Evropsko komisijo dodatno zadovoljili.

Opozorilo še štirim članicam EU Danes se namreč izteka enotedenski rok pred končno oceno, v katerem mora Evropska komisija članice opozoriti, če njihovi proračunski načrti za prihodnje leto niso v skladu z evropskimi pravili. Opozorilo naj bi poleg Slovenije doletelo še Francijo, Italijo, Avstrijo in Malto, je sinoči poročal Financial Times.

Evropska komisija naj bi dokončno oceno pripravila do konca meseca, zdaj pa naj bi peterico po besedah neuradni bruseljskih virov uradno zaprosila za dodatne informacije, preden se morda odloči za zavrnitev proračunskega načrta. Zahteva za dodatna pojasnila ne pomeni že tudi zavrnitve proračuna, temveč bodo sledile tehnične konzultacije.

Misija Evropske komisije prejšnji teden preverjala stanje v Sloveniji Misija Evropske komisije je sicer od 15. do 17. oktobra v Sloveniji preverjala, kako država uresničuje zaveze na podlagi osmih priporočil, ki jih je dobila od držav sočlanic. Še posebej strog pa naj bi bil nadzor nad članicami območja evra, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt stabilnosti in rasti. Med njimi je tudi Slovenija.

Za letos Slovenija načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 4,4 odstotka BDP, kar je nekoliko višje kot pred tem, ko je država načrtovala primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP.

Za prihodnje leto pa vlada še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti. Luknja v javnih financah naj bi tako dosegla 2,8 odstotka BDP, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država aprila v Bruselj poslala v okviru dopolnjenega programa stabilnosti.