Torek, 22. 4. 2025, 13.36
4 ure, 33 minut
Slovenski primanjkljaj in javni dolg lani pod povprečjem EU in območja z evrom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom se je lani po prvi oceni znižal za 0,4 odstotne točke na 3,1 odstotka BDP, v EU pa se je znižal za 0,3 odstotne točke na 3,2 odstotka BDP. V Sloveniji je bil nižji od tega povprečja, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Enako velja za javni dolg.
V območju z evrom je javnofinančni primanjkljaj po oceni Eurostata, ki temelji na podatkih, ki jih sporočajo države članice, leta 2024 znašal 468,6 milijarde evrov oz. 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v celotni EU pa 568,1 milijarde evrov oz. 3,2 odstotka BDP.
V območju z evrom so javnofinančni izdatki znašali 49,6 odstotka BDP, javnofinančni prihodki pa 46,5 odstotka BDP. V EU so izdatki znašali 49,2 odstotka, prihodki pa 46 odstotkov BDP. V obeh območjih so bili tako prihodki kot odhodki višji kot predlani.
Romunija in Poljska z najvišjim primanjkljajem
Javnofinančni primanjkljaj so lani beležile vse države članice EU z izjemo Danske (+4,5 odstotka BDP), Irske in Cipra (vsaka po +4,3 odstotka), Luksemburga (+1,0 odstotka) in Portugalske (+0,7 odstotka). O najvišjem primanjkljaju so poročale Romunija (-9,3 odstotka BDP), Poljska (-6,6 odstotka), Francija (-5,8 odstotka) in Slovaška (-5,3 odstotka). V 12 državah članicah je bil primanjkljaj višji od treh odstotkov BDP.
Slovenija je imela po teh podatkih javnofinančni primanjkljaj v višini 0,9 odstotka BDP. Ob slabih 67 milijardah evrov BDP je tako po tržnih cenah znašal 630 milijonov evrov.
V zadnjem lanskem četrtletju je bil sezonsko prilagojeni javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom pri 3,2 odstotka BDP, kar je 0,4 odstotne točke več kot v tretjem četrtletju. Za prav toliko se je zvišal tudi v EU, in sicer na 3,4 odstotka BDP.
Slovenija je imela po podatkih Eurostata v zadnjem lanskem četrtletju 0,8-odstotni javnofinančni presežek, medtem ko je imela v tretjem četrtletju primanjkljaj v višini 1,7 odstotka BDP.
Javni dolg narašča
Skupni javni dolg 20 držav z evrom je konec leta 2024 znašal dobrih 13.258 milijard evrov oz. 87,4 odstotka BDP, skupni javni dolg 27 članic EU pa nekaj več kot 14.543 milijard evrov oz. 81 odstotkov BDP. V obeh primerjavah se je na letni ravni nekoliko okrepil.
Najnižji javni dolg so imele konec lanskega leta Estonija (23,6 odstotka BDP), Bolgarija (24,1 odstotka) in Luksemburg (26,3 odstotka). Najvišjega so imele Grčija (153,6 odstotka BDP), Italija (135,3 odstotka), Francija (113 odstotkov) in Španija (101,8 odstotka).
Javni dolg Slovenije je konec decembra 2024 znašal 44,9 milijarde evrov oz. 67 odstotkov BDP.
