Slovenski raziskovalci na shodu opozorili na neurejeno financiranje

Organizatorji so ocenili, da se je shoda, ki so ga začeli s kulturnim programom, udeležilo okoli 500 raziskovalcev in podpornikov. Ti so na pomen znanosti opozarjali tudi prek transparentov.

Boštjan Nedoh iz filozofskega inštituta ZRC SAZU je spomnil na lanski shod za znanost. "Vodile so nas predvsem nevzdržne razmere, v katerih iz dneva v dan delujemo," je dejal.

Poudaril je, da politiki in stranke "že dolgo gojijo ignorantski odnos do znanosti". Zato po njegovih besedah ni naključje, da se je v času krize več vlad zapored odločilo, da bodo varčevali na tem področju. "Več je država v času krize privarčevala samo še pri revnih," je menil. Ob tem je ocenil, da gospodarska rast ni posledica novih spoznaj, ampak slabo plačanega dela.

"Prihodnost bo ali z znanostjo ali pa je ne bo"

Kot je dejal, so uspeli zaustaviti vsesplošno degradacijo znanosti, a se "s tem samo gasi požar večjih razsežnosti". Zbrani na shodu zahtevajo novelo zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki bi uredila tako financiranje znanstvene dejavnost kot delitev denarja. Od prihodnje vlade želijo, da nemudoma nadaljuje s sprejemom novele zakona. Zahtevajo pa tudi, da javna agencija za raziskovalno dejavnost določi fiksni datum letnega projektnega razpisa, je nanizal Nedoh in poudaril, da "prihodnost bo ali z znanostjo ali pa je ne bo".

Gregor Majdič iz veterinarske fakultete se je v nagovoru spraševal, "zakaj slovenska politika ne ve, kaj bi z znanostjo". Izpostavil je, da je znanost gonilo napredka in "nas je pripeljala sem, kjer smo zdaj". Spomnil je na številne pridobitve znanosti in dodal, da je znanost tista, ki ustvarja družbeno blaginjo. "Le s pomočjo znanosti bo lahko Slovenija napredovala in lovila najuspešnejše države, za katere vemo, da so tja prišle ravno zaradi vlaganja v znanost in razvoj družbe. Zakaj slovenska politika tega ne vidi," se je vprašal Majdič.

Politika znanost razume kot strošek

"Po enem letu smo se ponovno zbrali, ker se nočemo sprijazniti s politiko, ki znanost razume kot strošek, ker želimo opozoriti na pomen znanosti za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije, ker želimo zakon, ki bo raziskovalno dejavnost pravično ovrednotil, jo podpiral in ne zaviral," je poudarila tudi Tjaša Tolar z inštituta za arheologijo ZRC SAZU.

Tolarjeva je izpostavila tudi težave pri financiranju znanosti. "In ker želimo stabilno in dosledno financiranje, ki se ne bo zamikalo iz meseca v mesec, iz leta v leto, in na ta način varčevala proračunska sredstva," je dodala.

"Namen shoda je identičen kot lani," je dejal direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Tudi, če bodo predstavniki ministrstva, ali vlade ponujali informacijo o dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev za znanost in raziskave, za kar so jim raziskovalci sicer hvaležni, to po mnenju Lutharja ni nič drugega kot krpanje.

"Slovensko okolje potrebuje dobro razvito znanost, ker je to enako razvoju. Potrebujemo spodobno financiranje in naj se končno neka pogumna vlada odloči in se približa enemu odstotku BDP za raziskovalno dejavnost," je pojasnil za medije in izpostavil nujno potrebo po sprejetju novele zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki je zdaj obtičala nekje v medresorskem usklajevanju.

Več vlaganj v psihološke raziskave

"Shodu se pridružujem zaradi tega, ker mislim, da je znanost temeljna pri razvoju družbe, predvsem tudi družboslovna znanost in psihologija. Raziskovalci čutimo in mislimo, da je treba vlagati več sredstev v vzgojo in izobraževanje, v raziskovanje, predvsem v psihološke raziskave," je za STA povedala Ana Kozina s Pedagoškega inštituta.

Tudi Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta se je pridružil shodu, ker verjame, da je znanost pomembna oz. ima pomembno vlogo v naši družbi. Zato se mu zdi pomembno, da se "znanost v družbi prizna in da se ji omogoči razvoj, ki bo koristen za vse".

Današnji shod je v sporočilu za javnost podprl tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Na povsem zgrešeno politiko države na področju raziskovanja, izobraževanja in kulture po navedbah Sviza opozarjajo že več let, med tem pa vlada ni pokazala resnega interesa. Stranke, ki se bodo udeležile volitev, so pozvali, naj se jasno opredelijo do financiranja znanosti iz javnih sredstev in do podpore zakonu o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.