Četrtek, 28. 9. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Sodišča na območju Maribora šestkrat bolj kršijo človekove pravice kot sodišča na Celjskem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
1
S svojimi odločitvami so človekove pravice največkrat kršila sodišča na območju višjega sodišča v Mariboru, najmanj pa sodišča na območju višjega sodišča v Celju, kaže analiza odločb ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je v obdobju enega leta, od 1. julija lani do 30. junija letos, izdalo 45 odločb o ustavnih pritožbah, v katerih je odločilo, da so bile kršene ustavne pravice. 38 zadev je izhajalo s sodišč splošne pristojnosti, štiri z upravnega sodišča, tri pa z delovnih in socialnih sodišč.
V enem letu 45 ugotovljenih kršitev sodišč
Ustavno sodišče je v tem obdobju izdalo 45 odločb o ustavnih pritožbah, v katerih je odločilo, da so bile kršene ustavne pravice. 38 zadev je izhajalo s sodišč splošne pristojnosti, štiri z upravnega sodišča, tri pa z delovnih in socialnih sodišč.
Med zadevami s sodišč splošne pristojnosti jih je 22 izhajalo s sodišč z območja višjega sodišča v Ljubljani, 11 z območja višjega sodišča v Mariboru, tri z območja višjega sodišča v Kopru in ena z območja višjega sodišča v Celju. Pri eni zadevi je vrhovno sodišče imelo izvirno pristojnost. V število z območja posameznega višjega sodišča so vključene tudi zadeve, v katerih je primer šel v ustavno presojo neposredno s prvostopenjskega sodišča.
Višja sodišča bdijo nad zakonitostjo in ustavnostjo odločitev prvostopenjskih sodišč na območju svoje pristojnosti. S svojimi odločitvami tudi ustvarjajo sodno prakso in usmerjajo odločanje sodišč prve stopnje. Stranke lahko le redko dosežejo nadzor nad odločitvami višjih sodišč, zato je toliko bolj pomembno, da ta sodišča odpravljajo in z ustvarjanjem sodne prakse preprečujejo kršitve ustavnih pravic, v reviji Pravna praksa pišeta pravnika Andraž Teršek in Jurij Toplak.
Višje sodišče v Mariboru vodi Miroslav Pliberšek.
Največji delež kršitev v Mariboru
Analiza je tako obravnavala pogostost kršitev, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče, v zadevah, ki izhajajo z območja posameznega višjega sodišča, torej s kateregakoli od njegovih okrajnih in okrožnih sodišč. Zato je bilo za podlago vzeto število prejetih zadev na posameznem višjem sodišču.
Pregled kršitev, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče v postopkih ustavnih pritožb v obdobju enega leta, pokaže, da je na sodiščih na območju mariborskega višjega sodišča največja verjetnost, da bodo stranki kršene ustavne pravice. Na 10.000 prejetih zadev so ugotovljene kršitve v 23,6 zadeve z območja višjega sodišča v Mariboru (11/4660), v 16,8 zadeve z območja višjega sodišča v Ljubljani (22/13088), v 11,5 zadeve z območja višjega sodišča v Kopru (3/2602) in 4,1 z območja višjega sodišča v Celju (1/2443).
"Kršitve niso statistična nujnost"
Avtorja opozarjata, da gre le za primere ugotovljenih kršitev človekovih pravic. Te so seveda del delovanja sodne veje oblasti in pravne države, a ta statistika ne sme biti uporabljena kot morebitni argument za to, da bi se kršitve ustavnih pravic predstavljale in opravičevale kot statistična nujnost, poudarjata Teršek in Toplak.
"Ravnodušnost do teh vprašanj, odnos do njih kot do gole statistike ali sklicevanje na statistiko kot argument v prid kakovosti dela sodišč se nama zdi očitna in povsem napačna pravniška in sodniška drža, ki že pri temeljih spodkopava ustavno strukturo pravne države in sistemski smoter sodniške funkcije," še pišeta avtorja analize.
Vrhovno sodišče, ki ga od februarja letos vodi Damijan Florjančič, kot najvišje sodišče v državi skrbi za usklajeno in zakonito delovanje sodstva.
Vrhovno sodišče: Vzorec je premajhen za relevantne zaključke
"Enoletni vpogled v statistične podatke ustavnega sodišča glede ugotovljenih kršitev ustavnih pravic v sodnih postopkih ne more predstavljati relevantne podlage za kakšne takojšnje in daljnosežne zaključke glede delovanja posameznih sodišč ali celo posameznega sodnika," rezultate analize komentira vrhovno sodišče, ki mu predseduje Damijan Florjančič.
Vrhovno sodišče sproti spremlja delovanje celotnega slovenskega sodstva, podatke sproti analizira in z njimi seznanja vsa sodišča, ki lahko na teh podlagah relevantno ukrepajo (podatki pa so objavljeni tudi javno). Spremlja tudi odločitve ustavnega sodišča, ki se nanašajo na sodne postopke, jih analizira in na tej podlagi skuša dodatno vplivati na sodno prakso.
O kršitvah ustavnih oziroma človekovih pravic v sodnih postopkih so bila v preteklih obdobjih tudi posebej izvedena izobraževanja na sodniških šolah, zagotavljajo na vrhovnem sodišču, ki je odgovorno za delovanje slovenskega sodnega sistema.
Višje sodišče v Mariboru brez komentarja
Na višjem sodišču v Mariboru se na našo prošnjo za komentar analize niso odzvali, je pa odgovor predsednika sodišča Pliberška, ki ga je dal za časnik Večer, nenavadno podoben komentarju, ki smo ga prejeli od sodnega sveta, ki ga vodi profesor na Evropski pravni fakulteti Marko Novak. Spodaj ga objavljamo v celoti.
Zaskrbljeni bi bili, če bi ugotovili sistematično kršenje človekovih pravic, na kar pa iz študije, objavljene v Pravni praksi, žal ne moremo sklepati, saj manjka nekaj ključnih podatkov: za kakšne vrste kršitev človekovih pravic je šlo, kakšna je bila odločitev Vrhovnega sodišča v teh zadevah, ali so bile upoštevane zadeve, ki so bile prenesene na podlagi 105a. člena Zakona o sodiščih z območij okrožnih in okrajnih sodišče na druga sodišča prve stopnje na območjih drugih višjih sodišč, ali študija zajema množične spore po 162. členu Sodnega reda, in če, na kakšen način so ti upoštevani. Pretok spisov po 105a. členu Zakona o sodiščih je namreč potekal v obeh smereh, saj so tudi višja sodišča med seboj prenašala spise zaradi enakomerne obremenitve, pri čemer iz študije ni razvidno, kam (če sploh) so štele te zadeve.
Poleg tega je zajeto zelo kratko obdobje, s čimer v metodološkem smislu pada verodostojnost reprezentativnega vzorca.
Članek sicer razumemo kot opozorilo, da bi bilo takšnih kršitev čim manj, kar sprejemamo, odklone posameznih sodnikov pa bodo glede pritožbenega (ne)uspeha v okviru ocene sodniške službe tako ali tako presojali personalni sveti nadrejenih sodišč in v končni posledici tudi Sodni svet, ko bo potrjeval ali zavrnil te ocene.
Prijazno vas pozdravljam,
predsednik Sodnega sveta dr. Marko Novak
1