Sodišče dalo prav Tonetu Krkoviču

Vdova umrlega pilota Tonija Mrlaka Emilija Mrlak je zoper Krkoviča najprej vložila kazensko ovadbo. Ker jo je tožilstvo zavrglo, je Mrlakova pregon prevzela kot zasebna tožilka in Krkoviču očitala dva umora. Krkovič je namreč med osamosvojitveno vojno naročil sestrelitev helikopterja agresorske JLA, ki je preletel položaje specialne brigade Moris na območju Ljubljane.

Mrlakova je bila prepričana, da kot poveljnik ne bi smel izdati ukaza o sestrelitvi, ker njen mož na dan sestrelitve ni bil del JLA, ampak del Teritorialne obrambe (TO). Menila je tudi, da ne bi smel ravnati ofenzivno, ker predsedstvo RS takrat ni izdalo nobenega ukaza za ofenzivno bojevanje, ampak samo za obrambo.

"Streljali smo na helikopter"

Krkovič je eden od glavnih ustanoviteljev Manevrske strukture narodne zaščite. Foto: Klemen Korenjak

Krkovič je trdil, da je 27. junija 1991, ko je bil helikopter sestreljen, JLA zjutraj Sloveniji napovedala vojno, zato so veljali "principi bojnega delovanja". Helikopter je nekaj po 19. uri preletel položaje brigade Moris, zato je bil po besedah Krkoviča sestreljen. Trdil je tudi, da ni vedel, kdo je v njem, prav tako ne, da naj bi se umrli pilot dogovarjal za prestop v TO.

"Nismo streljali na Mrlaka, pač pa na helikopter JLA," je poudaril. Krkovič je dejal, da realne podlage za njegov pregon ni in da ima zadeva tudi globoko politično ozadje.

Sodišče dalo prav Krkoviču

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je zahtevo za preiskavo zavrnil, ker je ugotovil, da je kazenski pregon za temeljno obliko očitanega kaznivega dejanja zastaral 20 let po dogodku, torej leta 2011, utemeljen sum, da je bilo dejanje izvršeno v kvalificirani obliki, na grozovit in zahrbten način, pa ni podan. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bilo dejanje storjeno v času oboroženega spopada in da je šlo za sovražni helikopter, ki je bil legitimna vojaška tarča. Krkovič je po mnenju sodišča izpolnjeval ukaz nadrejenih.

Mrlakova se lahko zoper sklep sodišča pritoži v osmih dneh.