Četrtek, 14. 12. 2023, 11.00
11 mesecev, 3 tedne
Sojenje nekdanjemu dekanu ljubljanske fakultete končano: primer je zastaral
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Mramor je v zagovoru na sodišču v začetku leta 2020 vse očitke zavrnil.
Sojenje nekdanjemu dekanu ljubljanske ekonomske fakultete Dušanu Mramorju zaradi izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost na fakulteti se je končalo z zastaranjem. Mramor slednje obžaluje, saj tako na sodišču ne bo imel možnosti dokazati svoje nedolžnosti, je navedel za STA.
Sklep o zastaranju zadeve je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo 8. novembra. Ker se nanj ni pritožil nihče, je postal pravnomočen, so za STA potrdili na sodišču.
Mramor se je na sodišču znašel skupaj z nekdanjo dekanjo fakultete Metko Tekavčič ter nekdanjima prodekanjama Polono Domadenik in Mojco Indihar Štemberger. Vsem štirim je tožilstvo očitalo zlorabo položaja s tem, da naj bi pri podpisovanju sklepov o stalni pripravljenosti v letih med 2008 in 2015 omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Primer zavirale zdravstvene težave obtoženca
Sredi lanskega leta je sodišče sklenilo, da bodo Mramorju sodili posebej. Kot je takrat povedal za STA, je imel namreč zaradi zdravstvenih težav nekatere zdravstvene omejitve pri spremljanju narokov, zato je na nek način zaviral celoten postopek.
Obtožnica je Mramorju očitala zlorabo položaja s tem, ko je ekonomska fakulteta sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti zaposlenih na fakulteti, na tej podlagi pa je nato v letih od 2008 do 2013 kot dekan izdal več sklepov, na podlagi katerih so več deset zaposlenim, tudi njemu, izplačevali od okoli 100 do 800 evrov bruto dodatka mesečno.
Specializirano državno tožilstvo je bilo prepričano, da Mramor za izdajo pravilnika ni imel pravne podlage in da za izplačevanje niso obstajali dejanski, vsebinski razlogi. Prepričano je bilo, da na fakulteti stalne pripravljenosti dejansko niso izvajali, ampak je dodatek služil le nezakonitemu poviševanju plač.
Mramor prepričan, da je šlo pri celotni zadevi za konstrukt
Mramor je v zagovoru na sodišču v začetku leta 2020 vse očitke zavrnil. Zagotovil je, da je potreba po izplačevanju dodatka obstajala, saj si je fakulteta zadala cilj, da se uvrsti med odstotek najboljših fakultet na svetu, za kar da je bilo potrebno dodatno delo zaposlenih.
Še preden je fakulteta sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti, se je po njegovih takratnih besedah obrnila na višjo državno revizorko računskega sodišča, ali bi bilo takšno izplačevanje sporno, ta pa jim je zagotovila, da ne bi bilo, da pa potrebujejo ustrezen akt, ki ga je nato fakulteta tudi sprejela. Zatrdil je še, da ni bil nosilec ideje za izplačilo dodatka in da so ga izplačevali iz neproračunskih virov.
Po 45 narokih, kolikor so jih v njegovem primeru izpeljali na sodišču (med sojenjem se je namreč zamenjal sodnik in je bilo treba začeti znova), je Mramor danes prepričan, da jim je na sodišču uspelo nedvoumno ovreči "popolnoma nesmiselne trditve tožilstva".
Prepričan je, da je šlo pri celotni zadevi za konstrukt, zgrajen na trditvah, ki so same s seboj v nasprotju. Sprašuje se tudi, zakaj tožilstvo v zadevi preganja samo nekaj članic Univerze v Ljubljani, ne pa vseh 320 izplačevalk dodatka. Zdelo bi se mu pošteno, da bi tožilstvo umaknilo vse obtožbe, je še navedel za STA.
