Sreda, 12. 2. 2025, 17.51
3 ure, 29 minut
Ste vedeli? Od 1. januarja velja sprememba pri ločevanju odpadkov.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,00
Za odlaganje odpadnega tekstila v zabojnike za mešane komunalne odpadke posebna globa ni predpisana.
Od 1. januarja 2025 je v skladu z evropsko direktivo tudi v Sloveniji obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila. To pomeni, da odpadnega tekstila ni več dovoljeno odlagati med mešane komunalne odpadke. Kam torej z oblačili, ki niso več primerna za uporabo?
Rabljena oblačila, ki jih ne potrebujemo več, niti niso več uporabna in jih želimo odložiti v smeti, od 1. januarja letos ne sodijo več v mešane komunalne odpadke oziroma v t. i. črni zabojnik za smeti, ampak jih moramo odnesti v posebne zbirne centre. Vse občine morajo namreč zagotoviti ustrezne zbirne centre za odpadni tekstil, kjer bo tega mogoče oddajati in ustrezno obdelati, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer.
Na ministrstvu še pojasnjujejo, da je Slovenija zakonodajo glede ločenega zbiranja odpadnega tekstila že uskladila v skladu z evropsko direktivo. Kot navajajo, to področje urejajo zakon o varstvu okolja, ki določa ločeno zbiranje odpadkov glede na vrsto in lastnosti, uredba o odpadkih, ki predpisuje obvezno ločeno zbiranje tekstila na nacionalni ravni, in uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, ki od izvajalcev zahteva zagotavljanje zmogljivosti za ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih.
Kaj lahko storimo z odpadnim tekstilom?
Možnosti, kaj storiti z odpadnim tekstilom, je več. Predati jih je mogoče v izmenjevalnice, centre ponovne obravnave, popravljalnice, humanitarnim organizacijam, kot sta Rdeči križ in Karitas, ali v zabojnike za rabljena oblačila.
Če tekstila ni mogoče več uporabiti, ga je treba oddati v zbirne centre izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Ti morajo omogočiti predajo odpadnega tekstila imetnikom dovoljenja za predelavo odpadkov, ki primerne kose izloči za pripravo na ponovno uporabo.
Rabljena oblačila, ki jih ne potrebujemo več, niti niso več uporabna in jih želimo odložiti v smeti, ne spadajo več v mešane komunalne odpadke.
Oblačilo je šlo v črn zabojnik. Sledi kazen?
Za odlaganje odpadnega tekstila v zabojnike za mešane komunalne odpadke posebna globa ni predpisana, odgovarjajo na pristojnem ministrstvu. A uporabnike kljub temu pozivajo, da dosledno uporabljajo obstoječe sisteme za zbiranje in ponovno uporabo tekstila ter s tem prispevajo k zmanjšanju tekstilnih odpadkov.
Evropa se sooča z veliko težavo tekstilnih odpadkov, ki se še zaostruje zaradi hitre mode in nizke stopnje reciklaže, še pojasnjujejo. Rešitve vidijo v spremembi potrošniških navad, izboljšanju sistemov zbiranja ter razvoju inovativnih načinov recikliranja in ponovne uporabe.
Ni ves tekstil primeren za nadaljnjo uporabo
V Humani, Slovencem najbolj poznani po številnih zabojnikih za tekstil, so za Siol.net povedali, da po dobrem mesecu dni dejanskega vpliva še ne morejo oceniti. Opažajo povečano oddajanje odpadnega tekstila, predvsem se pozna tudi kakovost, kar pripisujejo pavšalnemu in površnemu komuniciranju prebivalcem. "Ker na terenu prihaja do konfuznih situacij, občani pa so v tej začetni fazi tudi nekoliko zmedeni glede novega načina ločenega zbiranja tekstilnih odpadkov, poudarjamo, da kljub direktivi, ki nalaga ločeno zbiranje odpadnega tekstila občinam in komunalam, ne pa našemu podjetju, mi še naprej zbiramo le še uporaben rabljen tekstil," poudarjajo in izpostavljajo, da umazan in strgan tekstil, neprimeren za ponovno uporabo, tekstilni polizdelki, žimnice, igrače, športni rekviziti, šiviljski in krojaški odpadki ter oblazinjeno pohištvo ne spadajo v njihove zabojnike.
Kaj v zabojnik Humane sploh sodi? Rabljena in še uporabna oblačila in obutev, modni dodatki (torbice, pokrivala, šali …) in hišni tekstil (posteljnina, zavese, prti, brisače …). Pomembno pa je, da so oblačila v plastičnih vrečkah, saj so tako zaščitena pred vlago in umazanijo in so le tako primerna za ponovno uporabo.
Pristojne smo povprašali, kako so se odzvali na novo direktivo
Ljubljana: V ljubljanskem podjetju JP VOKA Snaga odgovarjajo, da se zavedajo zahtev direktive, se pa soočajo z izzivi, kot sta opredelitev uporabnega in neuporabnega tekstila in iskanje zanesljivih partnerjev za nadaljnjo reciklažo. Do zdaj so sodelovali s podjetjem Humana, ki je na določenih lokacijah postavilo zabojnike za uporabni tekstil, kar je prispevalo k ponovni uporabi, vendar bo za izpolnitev novih zahtev potrebna celovita prenova sistema. Kot cilj navajajo vzpostavitev učinkovitega ločenega zbiranja, ki bo temeljil na jasni logistiki, ozaveščanju prebivalcev ter sodelovanju s certificiranimi partnerji za reciklažo in ponovno uporabo.
Maribor: Občani lahko odpadni tekstil oddajo v vseh zbirnih centrih, ki jih upravlja Snaga, in sicer oblačila in tekstil, ki je še uporaben, lahko občani oddajo v Humanine zbiralnike, ki so nameščeni na zbirnih centrih, kot tudi v tiste, ki so nameščeni na javnih površinah po mestu. Neuporaben tekstil in neuporabna oblačila lahko občani oddajo v vseh zbirnih centrih v posebne zabojnike z napisom NEUPORABEN TEKSTIL. Večji kosi tekstilnih odpadkov se oddajo med kosovne odpadke. Neuporaben tekstil, hišni tekstil in oblačila morajo biti suhi in ne blatni, plesnivi ali vlažni ter brez drugih primesi in so kot takšna namenjena predelavi oz. reciklaži.
Koper in Ankaran: Tu se ločeno zbira odpadni tekstil že več kot dvajset let, povedo v Marjetici Koper. Uporabljajo sistem posebnih namenskih zabojnikov, nameščeni so na 25 lokacijah. Ocenjujejo, da je sistem utečen in dobro deluje. Pooblaščeni prevzemniki v naslednji fazi ta tekstil ločijo na uporabnega in neuporabnega. Še uporabni tekstil najde pot do ponovne uporabe prek trgovin iz druge roke, neuporabni tekstil pa predelajo v industrijske krpe.
