Stiske mladostnikov: kako jih pripraviti na pritiske družbe in kako prepoznati znake samomorilnega nagnjenja?

Pretekli teden je Brežice in Slovenijo pretresla smrt osnovnošolke, učenke osmega razreda. Življenje naj bi si vzela zaradi šolskih pritiskov in pričakovanj glede šolskih ocen, morda tudi zaradi pričakovanj, ki jih je imela sama do sebe. To se je postopoma stopnjevalo in jo privedlo v duševno stisko. Šola je tragično vest 3. aprila sporočila na svoji spletni strani.

Samomorilnost v Sloveniji: izstopajo otroci, mladostniki in starejši 

Čeprav podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da smo v zadnjih letih zabeležili spodbuden trend, saj se število samomorov na ravni celotne populacije znižuje – lansko leto smo imeli celo najnižji količnik do zdaj –, se znotraj tega pozitivnega trenda kažejo pomembne podskupinske razlike. Izstopajo namreč otroci, mladostniki in starejši.

"V teh podskupinah se ranljivost povečuje, kar nas mora kot družbo posebej nagovoriti," poudarja psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Univerze na Primorskem in raziskovalka Slovenskega centra za raziskovanje samomora Nuša Zadravec Šedivy, ki se ukvarja z raziskovanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja. 

V zadnjih letih smo sicer zabeležili spodbuden trend, saj se število samomorov na ravni celotne populacije znižuje, a se znotraj tega pozitivnega trenda kažejo pomembne podskupinske razlike. Izstopajo namreč otroci, mladostniki in starejši. Foto: Shutterstock

Mladostniki so izpostavljeni zahtevnemu okolju 

Zakaj so na udaru mladostniki? "Mladostniki so v obdobju, ko se spopadajo s številnimi razvojnimi, čustvenimi in socialnimi izzivi, poleg tega pa jim današnji svet prinaša številne pritiske, od vpliva družbenih omrežij do negotovosti glede prihodnosti. Izpostavljeni so zahtevnemu okolju, ki vključuje hiter pretok informacij, stalno povezanost prek družbenih omrežij, primerjave in pričakovanja, ki včasih presegajo njihove zmožnosti," pojasni psihologinja. 

Poleg tega se marsikdo spopada tudi z notranjimi stiskami, kot so občutek nezadostnosti, osamljenost ali iskanje smisla, še doda. 

"Vse to lahko vpliva na duševno zdravje mladih," nadaljuje, a opozori, da nikakor ne gre govoriti o enem samem vzroku, saj je duševna stiska skoraj vedno rezultat prepleta različnih dejavnikov. Na primer osebnostnih značilnosti, družinskega okolja, vrstniških odnosov, širšega družbenega konteksta, včasih tudi zdravstvenih stanj ali genetske ranljivosti.

Eden od dejavnikov pritiska je po besedah Zadravec Šedivy tudi šolsko okolje oziroma šolski sistem, a je vprašanje pritiskov danes širše kot zgolj šolsko, poudarja. 

Psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Univerze na Primorskem in raziskovalka Slovenskega centra za raziskovanje samomora Nuša Zadravec Šedivy se ukvarja z raziskovanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja.  Foto: osebni arhiv

Šola ni nujno vir težav 

Poudarja, da šola ni nujno vir težav, pač pa pogosto ravno nasprotno – "prostor, kjer se stiska prepozna in kjer ima mladostnik možnost dobiti pomoč in podporo, zato je pomembno, da šole poleg izobraževalnega poslanstva krepijo tudi svojo vlogo kot podporno okolje, kjer je varno spregovoriti o težavah in poiskati oporo. Šolski sistem je pomemben varovalen dejavnik, če zna prepoznati svoje učence kot celostne osebe, jim nuditi varno okolje, vključevati preventivne vsebine in omogočati pogovor."

Prav z namenom, da bi prepoznavale in pomagale, se, kot pove psihologinja Zadravec Šedivy, vedno več šol v Sloveniji vključuje v programe, kot so Ker te štekam, A (se) štekaš?!?, To sem jaz ipd., kjer se mlade uči pismenosti na področju duševnega zdravja ter razvija veščina za konstruktivno spopadanje s stisko in iskanje pomoči.

Veščine spopadanja s pritiski niso prirojene, moramo se jih naučiti 

A marsikateri mladostnik žal še ni opremljen z veščinami, kako se spopadati s pritiski družbe, šole, okolja. "Te veščine namreč niso prirojene, učimo se jih skozi odnose, zgled, izkušnje," je dejala Zadravec Šedivy in poudarila, da so kot opora in zgled, kako se spopasti s stiskami, ključni starši, učitelji in drugi odrasli. 

Ne obsojajmo, dajmo jim prostor, da izrazijo svoje misli in čustva 

In kako mladostnike pripraviti, da bodo odporni na pritiske šole, družbe, okolja? "Mladostniki potrebujejo občutek varnosti, slišanosti in pripadnosti, zato je pomembno, da jim damo prostor za izražanje svojih misli in čustev, brez strahu pred obsojanjem," je pojasnila Zadravec Šedivy.

V preventivnih ravnanjih je tako ključno, da je že v osnovni šoli prisotna pismenost na področju duševnega zdravja ter da mladostnike učimo prepoznavati, poimenovati ter ustrezno izraziti svoja čustva in stiske.

"Odpornost namreč ne pomeni, da se posameznik nikoli ne spopade s stisko, ampak da se zna s stisko na konstruktiven način spopasti in poiskati pomoč. Tega pa se mladi v veliki meri učijo prek odnosov, tako doma kot v šoli. Zato je pomembno, da odrasli delujemo kot podporni modeli, da znamo poslušati, vzdržati težje pogovore in usmerjati po pomoč, ko je to potrebno," še opozori psihologinja. 

Kako prepoznati znake duševne stiske pri mladostnikih?

"Duševna stiska se pri mladostnikih pogosto ne pokaže neposredno, temveč prek sprememb, ki se lahko zdijo del "normalnega najstništva", a v resnici opozarjajo, da se nekaj dogaja. Zato je pomembno, da smo pozorni na vedenjske in čustvene spremembe, še posebej, če so nenadne, intenzivne ali trajajo dlje časa," opiše Zadravec Šedivy.

Tovrstne spremembe so lahko, ko:

- se mladostnik umika iz družbenih stikov;

- se zapira se vase;

- se izogiba prijateljem in družini, pogosto z občutkom, da je drugim v breme;

- izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so ga prej veselile; Foto: Thinkstock

- spremeni razpoloženje;

- postane izrazito brezvoljen;

- se pojavi občutek obupa ali nemoči;

- mladostnik jasno izraža tesnobo ali občutek ujetosti;

- spremeni vedenje – lahko se pojavi samopoškodovalno vedenje kot način, da bi ublažil čustveno bolečino;

- poveča uporabo alkohola ali drog;

- zapade v patološko uporabo interneta;

- pade mu šolski uspeh in izostaja od pouka, kar lahko v šolskem okolju pogosto opazimo kot prve opozorilne znake.

Ob tem psihologinja opozarja, da vsak posamezen znak še ne pomeni, da je mladostnik samomorilno ogrožen, lahko pa kaže na to, da se z mladostnikom nekaj dogaja.

Kaj storimo, ko opazimo znake? 

Kadar posumimo, da je v ozadju tovrstnih sprememb stiska mladostnika, je prvi korak iskren pogovor, v katerem mladostnik lahko začuti, da ni sam ter da ga nekdo sliši, razume in njegovo stisko jemlje resno.

Novice "Ljudje se v krizah povežejo, samomorov je celo manj. Bolj nas skrbi tisti čas po krizi."